Ko so se v preteklosti v Združenih državah Amerike, Kanadi in Evropi pojavljali rekordni vročinski valovi, je bila toplotna kupola eden ključnih dejavnikov. Oblikuje jo višinski greben oziroma zelo topla zračna masa v višjih plasteh ozračja, to pa prinaša visoke, celo rekordne temperature. Ta izraz uporabljamo, kadar se obsežno območje visokega zračnega tlaka zadržuje nad velikim delom celine. Če je takšen pojav izjemno stabilen in izrazit, običajno traja več dni ali celo tednov. Toplotna kupola deluje kot pokrovka na loncu, piše Severe Weather.
Kdaj bo odneslo pokrov
Najtoplejša zračna masa je ujeta neposredno pod jedrom toplotne kupole v višjih plasteh ozračja in bo do sredine tedna nad Nemčijo, Češko, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo, severno Italijo in Slovenijo. Najizrazitejše temperaturne anomalije pričakujejo nad Poljsko v sredo. Višinski val nad zahodno Evropo prinaša dodatno oceansko zračno maso z Atlantika, ki bo prinesla osvežitev Združenemu kraljestvu, Franciji in večjemu delu Pirenejskega polotoka.
Tudi v četrtek bo ostalo izjemno vroče, zlasti od vzhodne Slovenije in Hrvaške proti Madžarski, Slovaški, severni Srbiji, Romuniji in Ukrajini. Po napovedih bo to najtoplejši dan tega tedna za severni Balkan in vzhodno Evropo, napoveduje vremenski portal. Tudi za vikend naj ne bi bilo bistveno drugače.
Severe Weather ne izključuje še enega vročinskega vala prihodnji teden, v smeri od Portugalske, Španije in Francije proti Alpam.
Arso: Julij je bil nadpovprečno topel in podpovprečno moker
Toliko o začetku avgusta. Kaj pa letošnji julij? Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bil v Sloveniji nadpovprečno topel, zelo skromno namočen in nadpovprečno osončen, ugotavljajo pri Agenciji RS za okolje (Arso).
Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal 2,0 °C, kar umešča julij 2026 na tretje mesto med najtoplejšimi juliji od leta 1950. To mesto si deli z julijem 2022. V celotnem 77-letnem obdobju je bil najtoplejši julij 2024 z odklonom 2,5 °C, sledi mu julij 2015 z odklonom 2,3 °C. Najhladnejši juliji v tem obdobju, v letih 1954, 1960 in 1978, so imeli odklon okoli –3,4 °C.
Po toplih julijih v letih 1950 in 1952 je bil do okoli leta 1970 temperaturni trend negativen, od takrat pa so se juliji ogreli za okoli 3,5 °C. V 20. stoletju smo imeli le nekaj nadpovprečno toplih julijev, v zadnjih dvanajstih letih pa je le 2020 povprečna temperatura ostala pod dolgoletnim povprečjem!
Kazalnik višine padavin, 49 %, letošnji julij uvršča med štiri najmanj namočene julije od leta 1950. Najbolj suh v upoštevanem obdobju je bil julij 2013, sledita julija 2006 in 1983. Najbolj namočen pa je bil julij 1972 s kazalnikom kar 190 %.
