"Odkar se je povečala dejavnosti ljudi na družbenih omrežjih, v javnost občasno še vedno pricurlja, da so podnebne spremembe teorija zarote ali prevara oziroma ideologija. Toda mislim, da nam vsakodnevno življenje kaže težave s podnebnimi tveganji, ki jih imamo kot razvita družba. Vse pogostejši vročinski valovi, suše, poplave in drugi ekstremni dogodki niso več nekaj oddaljenega, ampak vplivajo na naše vsakdanje življenje. Tudi znanstveni dokazi o podnebnih spremembah so danes še bolj trdni.
Čeprav večina ljudi sprejema, da se podnebje spreminja, pa je naše dojemanje, kako učinkovito se moramo na te spremembe odzvati, žal še vedno precej šibko. Zgolj zavedanje o problemu ni dovolj – potrebujemo hitrejše ukrepanje ter boljše načrtovanje in prilagoditve na vseh ravneh družbe. /.../ Evropa se segreva hitreje predvsem zato, ker se kopno segreva hitreje kot oceani, poleg tega na Evropo vpliva tudi hitro segrevanje Arktike. Iz letošnje dnevne statistike, ki jo objavljajo mediji, opažamo, da ima težave vsa Evropa. Skoraj ne mine dan, da ne govorimo o domala olimpijskih rekordih tudi v klimatološki statistiki. Ozračje nad Slovenijo se segreva še nekoliko hitreje zaradi lege med Sredozemljem, Alpami in celinsko Evropo. Ker smo na križišču več podnebnih pasov, od celinskega do sredozemskega, je turbulentnost dogajanja pri nas še toliko večja. Spremembe se za nameček dogajajo z vratolomno hitrostjo, kar občutimo vsi na lastni koži. Prejšnja poletja sem komaj čakala, da je vročini sledil popoldanski dežek, ki je rahlo škrabljal po oknih. Takrat sem običajno vzela v roke kakšno knjigo, zdaj, ko vidim oblake, pa se umikam, hitim zapirat okna in domače opozarjam, naj ne hodijo ven. Turbulentnost vremena je postala tako močna, da to ni več šala."
