Požar, ki je v nedeljo izbruhnil na vrhu planine Bela glava nad Bohinjem, je bil še isti dan pogašen. Na približno 50 krat 50 metrov velikem območju je gorela podrast, pri gašenju pa sta poleg prostovoljnih gasilcev sodelovali dve letali Air Tractor, ki sta na požarišče odvrgli okoli 126.000 litrov vode iz Bohinjskega jezera. Po prvih informacijah naj bi bila požar zanetila strela.
Le nekaj dni prej je bila ena najzahtevnejših letošnjih intervencij v Bistriškem vintgarju pri Jurišni vasi v občini Slovenska Bistrica. Zaradi izredno strmega in težko dostopnega terena sta morala gasilcem na pomoč priskočiti helikopter Slovenske vojske in letalo Air Tractor, območje požara pa je bilo zaradi nevarnosti in gašenja več dni zaprto za obiskovalce.
Oba dogodka sta se zgodila v tednu, ko je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje zaradi dolgotrajnega sušnega in vročega vremena za najmanj deset dni razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. V tem času so prepovedani kurjenje, požiganje in uporaba odprtega ognja v naravi, pristojni pa opozarjajo, da lahko že najmanjša nepazljivost povzroči požar s hudimi posledicami.
Takšno opozorilo ima letos posebno težo. Čez nekaj dni bodo namreč minila štiri leta od največjega požara v zgodovini samostojne Slovenije, ki je poleti 2022 opustošil goriški Kras.
Požar, ki je spremenil sistem
Katastrofalni požar je izbruhnil 15. julija 2022 sredi vročinskega vala. Zaradi izjemne suše, močne burje in visokih temperatur se je ogenj širil z neverjetno hitrostjo in ga gasilcem ni uspelo omejiti več kot dva tedna. V sedemnajstih dneh je zajel približno 3700 hektarjev površin, od tega okoli 2900 hektarjev gozda. Največ škode je povzročil v občini Miren – Kostanjevica, prizadel pa je tudi občini Renče – Vogrsko in Komen ter mestno občino Nova Gorica.
Pri gašenju so sodelovali tisoči gasilcev iz vse Slovenije, pripadniki Slovenske vojske, policije, Civilne zaščite in številne tuje ekipe. Prav ta požar je razkril številne pomanjkljivosti sistema. Slovenija takrat ni imela lastnih specializiranih letal za gašenje požarov iz zraka, protipožarna infrastruktura na Krasu je bila pomanjkljiva, primanjkovalo je hidrantov, vodnih virov in urejenih požarnih poti.
"Požar nas je naučil, kako pomembna je preventiva, predvsem vlaganja v protipožarno infrastrukturo. Končno smo začeli izvajati tudi ukrepe, na katere se je zaradi pomanjkanja denarja dolga leta preprosto pozabljalo," ob četrti obletnici poudarja direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev. Med ključnimi izboljšavami omenja širitev hidrantnega sistema, urejanje vodnih virov in postajališč za helikopterje. Podobno ocenjuje tudi poveljnik poklicne Gasilske enote Nova Gorica Simon Vendramin. Po njegovih besedah je bil požar leta 2022 izjemen predvsem zaradi ekstremnih vremenskih razmer, vendar bi bila država danes na podoben dogodek bistveno bolje pripravljena.
Več opreme, več znanja
Najbolj vidna sprememba po letu 2022 je nakup štirih letal Air Tractor za gašenje iz zraka. Leta 2024 je Uprava RS za zaščito in reševanje ustanovila posebno enoto za podporo gašenju iz zraka, ki danes šteje 13 zaposlenih, med njimi osem pilotov, trije pa so posebej usposobljeni za gašenje požarov.
Vodja sektorja za podporo gašenju iz zraka Mitja Vidmar ocenjuje, da je Slovenija danes bistveno bolje pripravljena kot pred štirimi leti. Letala so svojo učinkovitost letos že večkrat dokazala na Krasu, kjer zaradi suše skoraj vsakodnevno nastajajo manjša požarišča, pa tudi pri nedavnih intervencijah v Slovenski Bistrici in nad Bohinjem. V občini Miren – Kostanjevica so medtem uredili nove hidrante, požarne poti in vodne zbiralnike. Pri Selah na Krasu so obnovili kal, ki je pomemben vir vode za gašenje, izboljšana pa je tudi dostopnost terena za gasilska vozila.
Pomemben korak naprej predstavlja tudi Center za velike požare v naravi, ki od lani deluje v Sežani. Njegova naloga ni le usklajevanje velikih intervencij, ampak tudi usposabljanje gasilcev in razvoj taktike gašenja požarov v naravi. V prvem letu delovanja je center usposobil približno tisoč gasilcev, Uprava za zaščito in reševanje pa tam načrtuje gradnjo sodobnega vadbenega poligona.
Po požaru se nadaljuje tudi obnova kraških gozdov. Zavod za gozdove Slovenije je del površin prepustil naravni obnovi, drugod pa so zasadili avtohtone drevesne vrste, kot so puhasti hrast, cer, graden, črnika, koprivovec in različni javorji. Pogorišča po štirih letih postopoma zelenijo, a do popolne obnove bo trajalo še desetletja.
Požarna sezona ni več omejena na poletje
Izkušnja iz leta 2022 ni prinesla le nove opreme, temveč tudi drugačen pogled na požare v naravi. Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe prinašajo daljša sušna obdobja, višje temperature in pogostejše vročinske valove, zaradi česar se obdobje povečane požarne nevarnosti podaljšuje. Statistika to potrjuje. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje gasilci v Sloveniji letno posredujejo pri približno tisoč do dva tisoč požarih v naravnem okolju. Leto 2022 je močno izstopalo z več kot 2300 požari, leto pozneje jih je bilo 983, lani pa 935. Še bolj zgovorni so stroški. Neposredni stroški gašenja požarov v naravi so leta 2022 dosegli 8,8 milijona evrov, pri čemer v ta znesek niso vključeni stroški sanacije pogorišč, škoda na gozdovih in vplivi na okolje.
