Kmetje pod vse večjim pritiskom: Nizke odkupne cene, ujme in dražja nafta

Podravski kmetje opozarjajo, da so razmere v kmetijstvu iz leta v leto zahtevnejše. Poleg vse pogostejših vremenskih ujm, kot so suša, toča in pozeba, jih vse bolj stiskajo tudi nizke odkupne cene, visoki stroški pridelave in negotove razmere na trgu.

"Sezona 2026 bo verjetno zapisana kot eno najtežjih let za kmete. Srečujemo se z izjemnimi razmerami – od naravnih nesreč do padca cen, predvsem mleka in prašičjega mesa, ter višjih stroškov energentov," ocenjuje direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Po njegovih besedah so podnebne spremembe postale eden največjih izzivov za slovensko kmetijstvo. Letošnje neurje je na območju delovanja zavoda povzročilo ogromno škode. Okvirne ocene kažejo, da ta znaša okoli 30 milijonov evrov, natančnejši podatki pa bodo znani po vnosu vseh prijav škode v sistem Ajda.

Živinoreja pod vse večjim pritiskom

Posebej težko je v živinoreji, kjer številni kljub velikim vlaganjem razmišljajo o zmanjšanju proizvodnje. Urška Serec iz Pušencev pri Ormožu, ki se ukvarja z mlečno proizvodnjo, pravi, da je največji izziv predvsem ekonomika pridelave. "Največja težava je, da odkupna cena mleka pada, po drugi strani pa odplačujemo kredite, ki so bili nujni za investicije. Potem pride še suša in vse skupaj postane zelo težko," pojasnjuje. Na kmetiji redijo okoli sto glav goveda, od tega 45 molznic. Odkupna cena mleka je v zadnjem obdobju občutno padla. "Še vedno je sicer nekaj nad 30 centov na liter, bila pa je že tudi več kot 50 centov. To je za nas velik padec." Finančni pritisk blažijo predvsem s povečevanjem črede in čim boljšo izrabo doma pridelane krme. "Poskušamo se znajti, saj smo popolnoma odvisni od trga." Ob tem dodaja, da pomoč države ne bi smela biti usmerjena zgolj v eno panogo. "Če država pomaga, naj pomaga vsem. V težavah niso samo mlekarji."

Nič manj zahtevne niso razmere v prašičereji. Olga Ozmec iz okolice Ormoža pravi, da se na njihovi kmetiji težave vrstijo druga za drugo. "Lani suša, letos toča. Hleve smo uredili, zdaj pa bomo primorani zmanjšati plemensko čredo, ker ne bomo imeli dovolj hrane za živali. Če jo bomo morali dokupiti, bomo poslovali z izgubo." Na kmetiji redijo sicer okoli 70 plemenskih svinj, za koliko bodo morali zmanjšati njihovo število, pa bo odvisno tudi od letošnjega pridelka koruze.

Poleg vremenskih razmer jih pesti tudi nelojalna konkurenca. "Glavna težava je, da nekateri na veliko uvažajo meso, ga samo prepakirajo in označijo kot slovensko. V drobnem tisku sicer piše poreklo, a kupci večinoma gledajo predvsem ceno." Po njenih besedah je slovenska prašičereja v zadnjih letih močno nazadovala. "Nekoč smo bili približno 70-odstotno samooskrbni s svinjino, danes smo le še okoli 30-odstotno. Ostalo nas je zelo malo, odkupne cene pa so nizke in še po teh težko prodamo. Trg je zasičen z mesom iz tujine."

Država mora pospešiti ključne naložbe

Rebernišek opozarja, da bodo za prihodnost slovenskega kmetijstva potrebni predvsem dolgoročni ukrepi. Med ključnimi vidi ureditev namakalnih sistemov, boljšo zaščito pred vremenskimi ujmami ter večjo podporo manjšim kmetijam. "Sistemi namakanja so nujno potrebni, vendar je to stvar države. Danes pri gradnji potrebujemo ogromno dovoljenj, postopki se zamikajo, zato je treba stvari urediti bolj učinkovito," pravi.

Posebej opozarja tudi na pomen protitočne zaščite. "V Avstriji sistem protitočne obrambe deluje. Ne vem, zakaj pri nas ne želijo sprejeti rešitev, ki so se drugje izkazale za uspešne," dodaja. Po njegovem mnenju je treba posebno pozornost nameniti tudi manjšim kmetijam in gospodarstvom, kjer je zaposlen le en človek. "Te kmetije so zelo pomembne in jih moramo ohraniti."

Podobna vprašanja so bila v ospredju tudi ob obisku ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja v Pomurju. S predstavniki kmetijskih organizacij, zadrug in podjetij je razpravljal o konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, zaščiti pridelave pred sušo in drugimi vremenskimi ujmami ter razmerah na trgu žit.

V Kmetijski zadrugi Radgona so posebej opozorili na težaven položaj pridelovalcev pšenice, ki se že več let spopadajo z nizkimi odkupnimi cenami in visokimi stroški pridelave. Govorili so tudi o možnostih namakanja na Apaškem polju ter pomenu povezovanja pridelovalcev in razvoja lokalnih prehranskih verig. "Želimo biti dober servis predvsem tistim, ki pridelujejo hrano. Poskrbeti želimo, da ne bodo imeli ogromno birokratskih, procesnih in finančnih ovir, ampak da bo sistem preprost, urejen in predvsem stabilen," je poudaril minister.

"Povečati moramo samooskrbo"

Del pogovorov je bil namenjen tudi širjenju zlate trsne rumenice v vinogradih, predstavniki Uprave RS za varno hrano so predstavili ukrepe za omejevanje bolezni in zatiranje ameriškega škržatka, ki bolezen prenaša. Sogovorniki so se dotaknili tudi zaščite kmetijske proizvodnje pred točo in drugimi vremenskimi ujmami ter možnosti večjega vključevanja lokalno pridelane hrane v javne zavode. Posebno srečanje je minister namenil predstavnikom Slovenske zveze prašičerejcev, s katerimi so govorili o ukrepih za izboljšanje razmer v panogi, med drugim o strožjem nadzoru porekla mesa, uvrstitvi prašičjega mesa v shemo izbrane kakovosti in lažjem dostopu do kmetijskih zemljišč.

"Slovenske kmete, ki pridelujejo hrano in redijo živino, moramo podpreti tako, da bodo čutili dolgoročno perspektivo. Povečati moramo samooskrbo v prašičereji in omogočiti, da bo tudi pridelava žit ekonomsko vzdržna," je poudaril Cigler Kralj.

Po njegovih besedah samooskrba ni zgolj kmetijsko, temveč tudi varnostno vprašanje države. Prav zato je po njegovem mnenju nujno ustvariti pogoje, v katerih bodo domači pridelovalci lahko dolgoročno uspešno pridelovali hrano in bodo v panogi videli prihodnost tudi mladi prevzemniki kmetij.