Ogromna količina toplote, ki jo ustvarijo obsežni gozdni požari, hitro dvigne zrak visoko v ozračje. Ta zrak s seboj nosi dim, pepel in vodno paro. Na višini se zrak ohladi, vodna para pa kondenzira in ustvari oblak. Znanstveniki te oblake pogosto opisujejo kot nevihte, ki jih sproži ogenj. Vročina požara namreč zagotavlja vso potrebno energijo za njihov nastanek. Britanski BBC poroča, da se ob dovolj močnem požaru in nestabilnem ozračju ta oblak razvije v visok kumulonimbus.
Turbulentni vetrovi, ki jih ti ognjeni oblaki ustvarjajo, raznašajo žerjavico v vse smeri. Zaradi tega gasilci zelo težko predvidijo širjenje ognja in ga še težje pogasijo. Udari strel iz teh oblakov pogosto zanetijo nove požare. Francoski gasilci so ta pojav okrivili za nedavne uničujoče požare v bližini Bordeauxa in poudarili, da česa takšnega v svoji državi še niso videli. Oblasti so tam evakuirale več deset tisoč ljudi, saj so ognjeni oblaki, znani tudi kot pirokumulonimbusi, močno razplamteli ognjene zublje.
Rekordno visoke temperature
Poletje v Evropi zaznamujejo vročinski valovi z rekordno visokimi temperaturami, zaradi katerih so umrli že tisoči. Pomanjkanje dežja je izsušilo pokrajine, kar je sprožilo gozdne požare v Franciji, na Hrvaškem, v Grčiji, Španiji in Veliki Britaniji. Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe močno povečujejo možnosti za nastanek pirokumulonimbusov. Ti oblaki se najpogosteje pojavijo v izjemno nevarnih razmerah, ko se združijo visoke temperature, močni vetrovi in nizka vlažnost. Gašenje požarov v takšnih razmerah traja več mesecev.
V preteklosti so se takšni primeri pojavljali redko, a so postali vse pogostejši. Med črnim poletjem v Avstraliji v letih 2019 in 2020 so gozdni požari sprožili ekstremne ognjene nevihte, ki so ustvarile povsem lastne vremenske razmere. V teh katastrofalnih požarih so umrli 33 ljudje, med njimi štirje gasilci. Ogenj je takrat uničil več kot 11 milijonov hektarov gozdov in parkov po vsej Avstraliji. Gasilci so poročali, da je žerjavica iz nevihte padala tudi 30 kilometrov daleč.
Na zelo podoben način so intenzivni požari v Kaliforniji poleti 2021 ustvarili ogromne ognjene oblake. Dimni oblaki so se dvigali več kot kilometer visoko in prekrivali velika območja. V tisti sezoni je v Kaliforniji izbruhnilo več kot 7300 gozdnih požarov, v katerih so umrli trije gasilci.
