
Če takšni indici obstajajo, naj sledijo nadaljnji ukrepi. Člani Knovsa so sklep sprejeli soglasno, kot razlog vidijo zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu, pa tudi nedavno odprtje izraelskega veleposlaništva v Sloveniji, je pojasnila predsednica komisije Janja Sluga (Gibanje Svoboda). Tako predlagajo, da pristojne službe preverijo, ali državljani Izraela v Sloveniji s svojim delovanjem v tujini ali v povezavi s tujimi državami, tudi preko pravnih oseb, izvajajo dejavnosti, ki bi lahko pomenile obveščevalno-varnostno tveganje za Slovenijo.
Člani Knovsa predlagajo, da pristojne institucije preverijo zlasti morebitne povezave in dejavnosti, povezane s tujimi obveščevalno-varnostnimi službami oziroma drugimi organizacijami, katerih delovanje bi lahko ogrožalo interese Republike Slovenije. V primeru obstoja okoliščin, ki predstavljajo razlog za odvzem državljanstva oziroma nevarnost za varnost ali obrambo naše države ali okoliščin, ki predstavljajo nevarnost za mednarodne odnose Slovenije, zlasti v primeru ugotovljenih nezakonitih obveščevalnih dejavnosti, pa naj pristojne institucije sprejmejo oziroma predlagajo nadaljnje ukrepe.
"Kar pričakujemo od vlade, je ..."
Kot pravi Sluga, zakonodaja jasno določa, da mora za varnostno preverjanje tujih državljanov, ne glede na to, katero državljanstvo še imajo, obstajati neka dejavnost, indici, da se gre v tako varnostno preverjanje. Zato po njenih besedah ne gre razumeti, zakaj se je vlada odločila za "preverjanje vseh državljanov Rusije in tudi zakaj je bilo izbrano leto 2015, kakšna je razlika med tistimi, ki so dobili državljanstvo pred tem ali zdaj". Knovs se je namreč seznanil tudi z odločitvijo vlade, da Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), Obveščevalno-varnostna služba (OVS) ministrstva za obrambo in policija za ruske državljane, ki so od leta 2015 pridobili slovensko državljanstvo z izredno naturalizacijo, preverijo morebitni obstoj razlogov za odvzem državljanstva.
Kot je še poudarila Sluga, je v vsakem trenutku, ko obstaja tveganje za državo, preverjanje upravičeno, a ne glede na to, kdaj je bilo državljanstvo pridobljeno in katere države. "Kar pričakujemo od vlade, pa je, da ne glede na morebitne neke politične preference ali simpatije varnostna tveganja za državo obravnava neodvisno od politike, skrajno resno in odgovorno do državljanov in državljank", je poudarila Sluga.
Sluga ni zadovoljna s poročilom Sove
Knovs je obravnaval tudi aktivnosti tuje obveščevalne službe na protestu ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. Po besedah Sluge so se seznanili s stanjem, pristojne službe so jim poročale in predale informacije, ki so jih zahtevali. Predsednica Knovsa sicer več o slišanih podrobnostih ni pojasnila zaradi tajnosti podatkov, je pa zatrdila, da so pristojnim zastavili vsa vprašanja, ki "so se pojavila tudi v javnosti".
Dotaknila se je tudi pretekle seje Knovsa, ki zaradi pomanjkljive dokumentacije ni končala razprave o morebitnih vplivih Rusije in Izraela na suverenost Slovenije. Spomnila je na enega izmed sklepov, s katerim so Sovo pozvali, da informacije, ki jih je ustno na seji predstavil direktor Janez Stušek, predloži tudi v pisnem poročilu. Prejeli so ga, a ugotavljajo, da se "več kot očitno ponovno poskuša zaustavljati ali pa vsaj upočasniti delo komisije". Poročilo namreč po navedbah Sluge ne vsebuje niti vseh tistih informacij, ki jih je Stušek dal na seji, kot tudi ne odgovorov na zastavljena vprašanja. Predsednica komisije bo zato v ponedeljek z dopisom zahtevala podatke, ki jih želi komisija. Obenem je ocenila, da so priča skrajno podcenjujočemu odnosu do komisije, ki ima pristojnost nadzora nad obveščevalno-varnostnimi službami.










