Oba ukrepa bi veljala šest mesecev. Gorivo je za večino ljudi nujen del vsakdanjega življenja, za gospodarstvo pa eden ključnih stroškov, so utemeljili.
V poslanski skupini Svoboda bi najvišje dovoljene marže za dizel za pol leta določili pri 0,0591 evra za liter, za 95-oktanski bencin pri 0,0607 evra za liter in za kurilno olje pri 0,06 evra za liter. Vlada Janeza Janše je medtem sredi junija najvišje dovoljene marže za vse tri vrste naftnih derivatov določila pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter.
V predlogu interventnega zakona je predvideno še, da se šest mesecev v metodologiji za izračun modelske cene dizelskega goriva vrednost dodatka čistega rastlinskega olja (komponente HVO) v mineralnem dizlu ne bi upoštevala. Podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov, bi lahko na trgu ponujala dizelsko gorivo brez tega dodatka.
Kot je danes v DZ pojasnila poslanka Svobode Alenka Bratušek, se po njihovem predlogu marže znižujejo na raven iz junija 2022. Takrat je bila na oblasti ista koalicija, kot je danes. "Če so bile marže zanje takrat dovolj visoke, to verjetno velja tudi za danes," je dejala.
Koliko manj bi lahko plačevali za dizel?
Vlada po njenih besedah ni kriva za visoke cene na svetovnih trgih, absolutno pa je kriva in odgovorna za zgodovinsko visoke marže. "Mi ponujamo rešitev," je poudarila. Po tem predlogu bi dizelsko gorivo, ki je pri rekordnih 1,991 evra na liter, danes stalo šest centov manj za liter, brez dodatka za biogorivo pa bi to skupaj pomenilo 10 centov manj.
Bratušek je spomnila, da bi vlada lahko znižala tudi davek na dodano vrednost (DDV) za naftne derivate. Tega v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki ga sicer najverjetneje čaka referendum, ni, saj je v njem določena le možnost znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. "Če bi nižji DDV, denimo petodstoten, veljal tudi za naftne derivate, bi bil liter dizla lahko cenejši še za 2,80 centa," je ponazorila Bratušek.
Po besedah poslanca Levice Vladimirja Šege je to, da so se marže za podjetja, ki so lani dosegala rekordne dobičke, dvignile, nerazumno. "Dvigniti marže v energetski krizi leta 2022, ko so se reševale fiskalne nevšečnosti zaradi dviga energentov, je nekaj drugega kot dvig marže nekomu, ki mu gre že tako in tako čudovito," je dejal.
Po njegovih besedah je grozljivo, da se zaradi politične všečnosti jemlje državi tisto, za kar smo se zavezali, in sicer, da bomo energetsko učinkovitejši, da bomo uskladili zeleni prehod, da bomo nagrajevali tiste, ki skrbijo za bolj ekonomično in energetsko manj potratno potrošnjo. "Danes bomo tiste, ki za to ne skrbijo, celo subvencionirali," je navedel.
Kot je zapisano v predlogu interventnega zakona Svobode, se z znižanjem najvišje dovoljene marže in umikom komponente HVO iz izračuna modelske cene dizelskega goriva zasleduje cilj zagotavljanja bolj dostopnih cen naftnih derivatov za končne potrošnike ter zmanjšanja stroškovnega pritiska na gospodinjstva in gospodarstvo.
"Naftni derivati predstavljajo pomemben strošek za številne gospodarske dejavnosti, njihova cena pa neposredno vpliva tudi na stroške prevoza, proizvodnje, distribucije in posledično na cene blaga in storitev," so navedli predlagatelji. Predlagana ureditev tako po njihovih besedah zasleduje predvsem varstvo potrošnikov, javno korist, socialno pravičnost in solidarnost.
