Na celjskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje Danielu Borojeviću, ki mu tožilstvo očita sodelovanje pri oboroženem ropu nekdanje Krekove banke v Celju maja 2002. Več kot 24 let po ropu, pri katerem je izginilo za več kot 125.000 evrov gotovine, pretekli čas povzroča težave tudi pri dokazovanju: priča, ki je dogajanje opazovala iz bližnjega gostinskega lokala, se podrobnosti ne spomni več, pri DNK-dokazih pa se je pokazalo, da so bili nekateri podatki že izbrisani.
Priča, ki je leta 2002 delala kot natakar v lokalu v bližini banke, je povedala, da jo je tistega dne pritegnilo nenavadno dogajanje. Zunanja vrata banke so bila zaprta, skozi okno pa je v notranjosti videla dve osebi. Ker se po toliko letih podrobnosti ni več spomnila, so na sodišču prebrali njeno izjavo, ki jo je policistom dala neposredno po ropu. Takrat je povedala, da je eden od moških zapiral vrata banke, drugega pa je skozi okno videla pri bančnem pultu. Eden od njiju naj bi eno od uslužbenk držal za vrat oziroma jo objemal in vlekel proti prostoru s trezorjem. Dogajanje je opazovala nekaj minut, nato je poklicala policijo.
Danes priča ne ve več, katero od uslužbenk je videla, niti se ne spomni, koliko gostov je bilo tedaj na terasi lokala in ali je še kdo opazoval dogajanje. Na vprašanja Borojevićeve zagovornice Albine Vedenik je pojasnila, da jo je predvsem presenetilo, da so bila zunanja steklena vrata banke zaprta.
Izginili tudi podatki o DNK
V ospredju obravnave so se znašli tudi DNK-dokazi. Nacionalni forenzični laboratorij je sodišču sporočil, da podatkov, ki so bili uporabljeni pri izdelavi strokovnega mnenja avgusta 2002, v evidenci DNK ne hranijo več. Med drugim so bili izbrisani podatki o odvzemu vzorca, policijski enoti in kaznivem dejanju, zaradi katerega je bil vzorec odvzet, pa tudi podatek o vnosu in sam profil DNK. V laboratoriju konkretnega razloga za izbris nimajo, domnevajo pa, da je bil opravljen samodejno po poteku zakonskega roka hrambe. Zato danes ne morejo zanesljivo ugotoviti, iz katerega primera oziroma policijskega postopka izvira primerjalni DNK, uporabljen pri strokovnem mnenju.
Obramba zato vztraja, naj sodišče listine oziroma dokaze, povezane z DNK, izloči. Odvetnica Vedenik meni, da na podlagi ohranjenih podatkov ni mogoče zanesljivo ugotoviti izvora primerjalnega vzorca. Tožilstvo temu nasprotuje. Izbris podatkov po njegovem še ne pomeni, da je dokaz nezakonit. Predlagalo je, naj sodišče pridobi spise šestih kazenskih zadev, v katerih je bil Borojević v preteklosti pravnomočno obsojen, ter preveri, katere policijske enote so postopke vodile in ali so mu v kateri od teh zadev odvzeli vzorec DNK. Obramba meni, da niti tako ne bi bilo mogoče dokazati, da je kateri od teh vzorcev prav tisti, ki je bil leta 2002 uporabljen za primerjavo.
Sostorilci kazni že zdavnaj prestali
Rop Krekove banke v Prešernovi ulici v Celju se je zgodil 29. maja 2002. Po obtožbi sta v poslovalnico oborožena vstopila Borojević in Edis Nuhanović, potem ko naj bi ju bančna uslužbenka Barbara Knep obvestila, da v banki ni strank. Za bančnim okencem je bila še ena uslužbenka, ki za načrt ni vedela. Eden od roparjev je uslužbenkama zagrozil z orožjem in zahteval denar iz blagajne, nato sta bili odpeljani v trezor in zaklenjeni vanj. Roparja sta skozi zadnja vrata pobegnila proti cerkvi ob Savinji, kjer ju je po ugotovitvah sodišča z avtom čakal Hajni Košir. Ta naj bi sodeloval tudi pri pripravah na rop ter priskrbel maskirna oblačila in skrivališče v Košnici pri Celju. Iz banke je izginilo okoli 30 milijonov takratnih tolarjev oziroma več kot 125.000 evrov.
Nuhanović je na sojenju, ki se je začelo leta 2003, rop priznal in obremenil Borojevića. Trdil je, da ga je prav Borojević nagovoril k ropu in mu obljubil del plena, vendar denarja ni dobil. Barbara Knep je svojo vpletenost zanikala. Nuhanović je bil obsojen na pet let in dva meseca zapora, Košir na šest let in pol, edina ženska obtoženka pa na štiri leta. Vsi trije so kazni že prestali. Borojević naj bi medtem pobegnil s celotnim plenom.
Za njim se je za več kot dve desetletji izgubila sled. Leta 2021 so ga prijeli v Banjaluki, vendar ga Bosna in Hercegovina Sloveniji ni izročila, saj si je med begom pridobil tudi bosansko državljanstvo. Na Interpolovi tiralici je tako ostal vse do decembra 2024, ko so ga prijeli na Nizozemskem in nato izročili Sloveniji. Sojenje se je po številnih zapletih začelo letos. Borojević krivde ne priznava in se je odločil, da se bo branil z molkom. Obramba med drugim vztraja tudi pri stališču, da je kazenski pregon zastaral, čemur tožilstvo nasprotuje.
Borojević je zadnjo obravnavo spremljal prek videopovezave. Predložil je zdravniški izvid, po katerem ima vnetje srednjega ušesa in hude bolečine. Zagovornica je zaradi tega predlagala preložitev obravnave, vendar je senat predlog zavrnil. Sojenje naj bi se nadaljevalo 23. septembra.
