Srečko Klapš
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) se je na pobudo potrošnikov, ki so se v zadnjem času vse pogosteje obračali nanjo z vprašanji o kreditih v švicarskih frankih (CHF), odločila organizirati skupno tiskovno konferenco Združenja Frank in odvetnikov, ki na slovenskih sodiščih vodijo več primerov potrošnikov s tovrstnimi krediti. "Morebitnim oškodovancem, ki se za tožbo zoper banko še niso odločili, a o tem razmišljajo in se soočajo s številnimi vprašanji, želimo predstaviti aktualno stanje in na kaj morajo biti pozorni pri morebitni vložitvi tožbe," pojasnjujejo v ZPS in dodajajo, da se bančni potrošniki, ki so pred letom 2015 najeli kredit v švicarskih frankih oziroma nanje vezan kredit, vse pogosteje odločajo za tožbo zoper banke. "Sodišče Evropske unije je v zadevi C-368/25 potrdilo, da banke niso upravičene do nadomestila za uporabo kreditnega kapitala, vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je v celoti sledilo odločitvi Sodišča Evropske unije. Glede zastaranja zahtevkov še ni enotne sodne prakse, zato je za potrošnike, ki bi lahko bili oškodovani, pomembno, da se za morebitno vložitev tožbe odločijo pravočasno," še svetujejo v ZPS.
Kreditojemalci naj ne računajo na sistemsko rešitev
"Vse tiste, ki razmišljajo o tem, pozivam, da to storijo čim prej," je na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal odvetnik Robert Preininger. Zainteresirani morajo zahtevke vložiti čim prej, ker po besedah Preiningerja "obstaja bojazen, da se bo zgodila neka sodna praksa, ki bo zopet terjala ali intervencijo ustavnega sodišča ali morda Evropskega sodišča za človekove pravice", kar bo ponovno zavlačevalo postopke. Po Preiningerjevih besedah lahko trdijo, da so "banke pravdne poraženke v teh pravdah in da so kreditojemalci pravdni zmagovalci". To po njegovih navedbah pomeni, da se lahko tisti, ki še niso vložili tožbe, razmeroma brez občutka pretiranega tveganja odločajo za lastne postopke. Gorazd Knific iz Združenja Frank pa je poudaril, da naj kreditojemalci sistemske rešitve za ureditev tega vprašanja več ne pričakujejo. Po podatkih odvetnika Aleša Majcenoviča se je doslej za tožbe odločila le okoli desetina teh kreditojemalcev. "Sodni mlini meljejo počasi, a meljejo," je poudaril.
Kdaj zahtevki zastarajo?
Glede zastaranja zahtevkov še ni enotne sodne prakse, zato je za potrošnike, ki bi lahko bili oškodovani, pomembno, da se za vložitev tožbe odločijo pravočasno. Odvetnici Vlasta Čulup in Marina Ferfolja Howland sta pojasnili, da marsikoga od tožbe odvrnejo pravdni stroški. A da lahko računajo na sodno prakso z začasnimi odredbami, ki je aktualna predvsem za tiste, ki kredite še odplačujejo. Tistim, ki jim ne bi uspelo zadržanje odplačevanja kredita z začasno odredbo, pa je na voljo možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ključni kriterij za začetek teka zastaralnega roka je pravnomočnost sodne odločbe, s katero sodišče ugotovi ničnost kreditne pogodbe. Banka lahko dokazuje, da je stranka vedela za ničnost kreditne pogodbe že prej, torej pred pravnomočnostjo sodbe, s katero je bilo to ugotovljeno, a tega ne more niti zatrjevati niti dokazovati z nekimi splošnimi okoliščinami, ampak mora izhajati iz konkretnega razmerja med banko in tožnikom, je še pojasnil Preininger.
"Sodni mlini meljejo počasi, a meljejo"
Spomnimo, da je Združenje to problematiko nameravalo razrešiti z zakonom, sprejetim leta 2022, a ga je ustavno sodišče razveljavilo, ker niso bili izpolnjeni v ustavi določeni pogoji za retroaktivnost zakona. V Združenju bank Slovenije so namreč zagovarjali stališče, da je treba primere kreditojemalcev presojati posamično in ne sistemsko z zakonodajo.
