Izobrazbena struktura priseljenih tujih državljanov kaže, da je med priseljenimi tujimi državljani bistveno manj visoko izobraženih kot med domačimi državljani.
Število delovno aktivnih v Sloveniji vztraja blizu zgodovinsko visokih ravni, a pod površjem se trg dela hitro spreminja. Število zaposlenih slovenskih državljanov že dalj časa upada, medtem ko se povečuje število tujih delavcev. Junija jih je bilo največ, odkar Surs spremlja te registrske podatke, njihov delež med delovno aktivnimi je dosegel 16,5 odstotka. V primerjavi z letom 2019 je tujih delovno aktivnih za kar 51,4 odstotka več.
Razlog je predvsem demografski: generacije, ki odhajajo v pokoj, so številčnejše od tistih, ki prihajajo na trg dela. Zato je zaposlovanje tujcev že nekaj let pomemben vir novega zaposlovanja.
Toda kako dolgo bo še mogoče privabljati ljudi iz tujine?
Od kod prihajajo novi delavci in zakaj je vse bolj pomembno, da jih Slovenija ne le pripelje, ampak jih tudi obdrži?
Ob tem se odpira še vprašanje plač, delovnih razmer in nevarnosti socialnega dumpinga. Kaj torej podatki o zaposlenosti povedo o prihodnosti slovenskega trga dela?
Razlog je predvsem demografski: generacije, ki odhajajo v pokoj, so številčnejše od tistih, ki prihajajo na trg dela. Zato je zaposlovanje tujcev že nekaj let pomemben vir novega zaposlovanja.
Toda kako dolgo bo še mogoče privabljati ljudi iz tujine?
Od kod prihajajo novi delavci in zakaj je vse bolj pomembno, da jih Slovenija ne le pripelje, ampak jih tudi obdrži?
Ob tem se odpira še vprašanje plač, delovnih razmer in nevarnosti socialnega dumpinga. Kaj torej podatki o zaposlenosti povedo o prihodnosti slovenskega trga dela?





