Številne zahodnoevropske države, kot so Francija, Belgija, Danska in Švica, kmalu tudi Portugalska, prepovedujejo nošenje obraznih pokrival, kot sta nikab in burka (hidžab pa obraza ne zakriva, op. a.), na javnih prostorih, ponekod drugje so te omejitve delne oziroma omejene na določene institucije ali regije. Slovenija je v tem pogledu na drugi strani, podobno kot denimo Švedska in Velika Britanija, kjer prepovedi ni. Med predlogi vladi se je tako znašel predlog, da bi tudi Slovenija uzakonila prepoved nošenja obraznih pokrival z utemeljitvijo, da bi bil tak ukrep "del zaščite slovenske identitete in naše kulturne podobe javnega prostora." Predlog je prejel toliko podpore, da se je moralo odzvati Ministrstvo za kulturo in natančno razložiti, kako in kaj je z nošenjem tovrstnih verskih oblačil pri nas.
"Verska svoboda je ena izmed temeljnih človekovih pravic in ustavno zagotovljena pravica," razlago začenja ministrstvo: "Svoboda izpovedovanja vere ali prepričanja pa ni absolutna in se jo sme omejiti v primerih, ki jih določa zakon, in če je to v demokratični družbi nujno zaradi javne varnosti, za varovanje javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi. Ustavno sodišče poudarja, da je treba v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanje in presoditi, kateremu vidiku svobode je treba v skladu z načelom sorazmernosti dati prednost. Mora pa biti vsaka omejitev človekove pravice ali temeljne svoboščine skladna z načelom sorazmernosti."
Sodišče pritrdilo francoski prepovedi
O različnih vidikih verske svobode je večkrat odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki sicer "varuje svobodo izvrševanja vere na podlagi vrednot pluralizma, strpnosti, državne nevtralnosti in upoštevanja nujnih družbenih potreb v vsakokratni evropski družbi," a v odločitvah dopušča državam članicam polje proste presoje. "Prav to državam članicam omogoča, da določene pravice razlagajo in uresničujejo skladno s svojo tradicijo, zgodovinskimi izkušnjami, običaji in kulturo," pojasnjuje kulturno ministrstvo.
Evropsko sodišče za človekove pravice torej dovoljuje omejevanje nošenja verskih oblačil, če je za takšen ukrep izkazana nujna družbena potreba. Primer zakonske prepovedi nošenja burke in nikaba na javnih mestih v Franciji je denimo prišel do evropskega sodišča, ki pa je pritrdilo argumentu francoske vlade, da je ukrep s ciljem zaščite t. i. koncepta "živeti skupaj" pomemben za javni red in socialno kohezijo.
V Sloveniji premalo primerov?
"Ureditev prepovedi nošnje verskih oblačil, ki prekrivajo obraz, v javnosti je v domeni držav članic in se razlikuje od države do države. Na podlagi ustave, zakonov in mednarodnih dokumentov je nošenje verskih oblačil tako v zasebnem kot v javnem življenju dovoljeno. Ker pa izpovedovanje vere in drugih prepričanj ni absolutna pravica, se jo sme z zakonom, če bi bilo to nujno zaradi javne varnosti, za varovanje javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi ter v skladu z načelom sorazmernosti, tudi omejiti," pravijo na ministrstvu.
Pa se bi lahko takšna prepoved zgodila v Sloveniji? Stališče kulturnega ministrstva je, da nošenje verskih pokrival, ki popolnoma zakrivajo obraz, v slovenski javnosti ni splošen pojav. "Zato menimo, da ni potrebe po zakonski prepovedi le - teh. Za takšen ukrep torej še ni izkazana nujna družbena potreba," zaključujejo.
