Barbara Gavez Volčjak
Poklic socialnega gerontologa v svetu ni nov, pri nas se lahko študentje zanj izobražujejo na univerzi Alma Mater Europaea na lokacijah v Mariboru, Ljubljani in v Kopru. Socialni gerontologi so opremljeni z vsemi znanji, da lahko pomagajo starejšim, bodisi ko ti živijo v domu za starostnike bodisi ko so še sposobni vsaj delno samostojnega življenja doma. Delo socialnega gerontologa je prepoznano tudi v zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj omogoča ljudem bolj kakovostno staranje in poznejšo vključitev v institucije.
V uvodnem predavanju na konferenci o vlogi socialnega gerontologa, ki so jo v maju pripravili na katedri za socialno gerontologijo na omenjeni univerzi, je predstojnica študijskega programa dr. Jana Goriup nanizala nekaj zgovornih podatkov. Na začetku letošnjega leta je bilo 22,1 odstotka prebivalcev Slovenije starih 65 let ali več, kar pomeni, da približno vsak peti prebivalec šteje v kategorijo starejši. Med njimi je nekoliko več žensk kot moških, saj ženske tvorijo 56,1 odstotka populacije nad 65. letom, navajajo v Statističnem uradu RS. "Ti podatki niso presenečenje, temveč nadaljevanje trenda, ki se krepi že desetletja in ima vedno večji vpliv na družbo, zdravstveni sistem in socialno politiko," je opozorila predavateljica. Za ilustracijo je še dodala, da je bilo leta 1991 v Sloveniji starejših od 65 let približno enajst odstotkov prebivalcev, število starejših pa se je v tem času povečalo z okoli 240.000 na okoli 460.000. "Ne veča pa se le populacija v tretjem življenjskem obdobju, temveč tudi skupina tako imenovanih centavrov, torej starejših od sto let," je še pojasnila Jana Goriup.
Ponekod prevzemajo vlogo družinskih članov
Staranje spremljajo številne morfološke spremembe, popuščati začnejo fizične in kognitivne sposobnosti. Socialna gerontologija, ki je veda o procesih staranja in starosti, preučuje socialne, ekonomske in demografske značilnosti starosti in starejših odraslih. Osredotoča se na proces aktivnega in produktivnega staranja z vidika medgeneracijskega sožitja, zagotavljanja socialne vključenosti in sprejemanja lastne starosti. Hkrati pa tudi ozavešča širšo javnost o pomenu starosti, staranja, umiranja in smrti ter smisla življenja, je še pojasnila govornica. "Danes se zdi, kot da vsaka generacija hodi po svojem nevidnem koridorju. Težko je najti skupne parametre, kaj je v oskrbi starejših odraslih prav in kaj narobe, kaj naj bi bilo skupno ali dobro, v katero smer naj bi se skrb zanje sploh razvijala," je poudarila Jana Goriup. Socialni gerontologi zato danes vse bolj prevzemajo vlogo, ki so jo za starostnika nekoč opravljali družinski člani.
Med starejšimi od 65 let je 56,1 odstotka žensk
Tudi drugi predavatelji na konferenci so z več vidikov osvetljevali proces staranja in prispevek socialnih gerontologov h kakovostnemu preživljanju jeseni življenja. Dr. Jadranka Stričević s Fakultete za zdravstvene vede UM je denimo razmišljala o ergonomičnih delovnih mestih za starejše zaposlene, ki jih bo v prihodnosti vedno več. Navedla je tudi nekaj zanimivih statističnih podatkov iz raziskav: po teh denimo 83 odstotkov ljudi meni, da se zaposleni, starejši od 60 let, težje prilagajajo spremembam v družbi. Starejši zaposleni bolj trpijo zaradi stresa, ki je povezan z delom, in imajo pogosteje nezgode pri delu. "Demografski trendi potrjujejo, da bo starajoča se delovna sila eden od ključnih ergonomskih izzivov v naslednjih desetletjih," je poudarila predavateljica in mlajšim generacijam toplo priporočala, naj poskrbijo, da čim dlje ohranijo delovno sposobnost, saj se s tem zmanjša število izpadov na trgu dela.
Skrbeti je treba tudi za duševno zdravje
Za ohranjanje delovne zmožnosti pa ni nujna le skrb za fizično zdravje in dobro počutje, temveč tudi za duševno. Raziskovalka na NIJZ dr. Suzana Oreški je pojasnila, da koncept zdravja vključuje vse tiste dejavnike, ki vplivajo na to, kako se počutimo v življenju, kako doživljamo življenje kot smiselno. "Povezuje se z našo ustvarjalnostjo in aktivnostjo, kako sprejemamo sebe, kakšne odnose imamo z drugimi, kako čutimo pripadnost socialnemu okolju, kako smo vključeni v to okolje. O dobrem počutju oziroma dobrem duševnem zdravju lahko poročajo tudi osebe, ki imajo težave, zato je dobro počutje zelo subjektivna okoliščina," je pojasnila govornica. Zelo pomembna komponenta celostnega duševnega zdravja je po besedah Suzane Oreški naš občutek za avtonomijo, ki ga gradimo od rojstva. "Od prvih korakov nas starši učijo, kako postati samostojni, se postaviti na svoje noge, kako samostojno funkcionirati v družbi. Socialni gerontolog, ki pomaga starejši osebi, mora zagotavljati, da je ta oseba vključena, da sodeluje in ima občutek, da ima še nekaj vpliva na svoje življenje. Avtonomija je ključen steber dobrega počutja in duševnega zdravja," je poudarila govornica. Varovanje avtonomije in dostojanstva postaja zato eno ključnih vprašanj sodobnega pristopa k duševnemu zdravju in človekovim pravicam v starosti.
