Elizabeta Planinšič
Odbor DZ za pravosodje danes ni opravil predvidene obravnave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, tako imenovanega zakona o Skoku. Predsednik odbora Andrej Poglajen (SDS) je obravnavo prekinil, potem ko so v Svobodi, SD in Levici zahtevali, da državni zbor ponovno odloči o sklepu kolegija predsednika DZ, po katerem naj bi zakon obravnavali po nujnem postopku.
Predlog zakona posega v sedanjo organizacijo specializiranega pregona in sojenja. Med drugim predvideva novo specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter ustanovitev specializiranega kazenskega sodišča, na katerem bi se na enem mestu obravnavale zadeve, ki jih zdaj obravnavajo specializirani oddelki štirih okrožnih sodišč. Pritožbe bi bile skoncentrirane na Višjem sodišču v Mariboru. Prav takšna reorganizacija je že med pripravo zakona sprožila številne pomisleke sodstva in tožilstva.
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je pred sejo poudarila, da nujni postopek po njihovem mnenju ni upravičen. Vlada je zakon vložila že julija, obravnava na odboru pa je bila sklicana šele za sredino septembra. "Če bi bila zadeva res nujna, bi jo obravnavali takrat poleti," je dejala. Če bo koalicija vztrajala pri nujnem postopku, bo po njenem jasno, da želi omejiti javno razpravo.
V opoziciji poudarjajo, da ne nasprotujejo krepitvi pregona korupcije, temveč načinu priprave zakona in nekaterim predlaganim rešitvam. Opozarjajo, da je zakon nastajal prehitro in brez sodelovanja tistih, ki bodo morali novo ureditev izvajati. Namesto učinkovitejšega pregona bi lahko po njihovem prinesel organizacijske ovire, zastoje in pravne zaplete.
Začetek nove ureditve prestavljen
Vlada je danes na dopisni seji soglašala tudi z dopolnili k predlogu zakona. Po navedbah ministrstva za pravosodje naj bi z njimi v največji možni meri upoštevali pripombe zakonodajnopravne službe državnega zbora ter mnenji vrhovnega sodišča in vrhovnega državnega tožilstva.
Ena pomembnejših sprememb je zamik začetka uporabe zakona. Namesto 1. januarja prihodnje leto bi se začel uporabljati 1. julija 2027, ko bi začelo sodno funkcijo opravljati tudi novo specializirano kazensko sodišče. Vlada je tako prvotni rok zamaknila za pol leta, vendar ne toliko, kot je predlagalo vrhovno sodišče, ki se je zavzemalo, da bi se zakon začel uporabljati šele 1. oktobra prihodnje leto. Sodišče je opozarjalo, da je treba za novo ureditev med drugim zagotoviti kadre, prostore, financiranje in informacijsko podporo.
Dopolnila natančneje urejajo še položaj in pristojnosti specializiranega tožilstva in sodišča, dodeljevanje in prenos zadev, finančno in kadrovsko načrtovanje, položaj sodnikov in prehod na novo ureditev. Spremenjen je tudi predlog glede imenovanja tožilcev. Minister za pravosodje bi moral po prejemu dokončnega mnenja Državnotožilskega sveta s kandidati opraviti ustni pogovor. Ostaja pa določba, da minister pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezan na dokončno mnenje sveta. Prav ta rešitev je med tistimi, zaradi katerih tožilstvo opozarja na možnost povečevanja političnega vpliva na njegovo delo.
Sedemsto zadev in breme za Maribor
Za redni postopek sta se ob robu seje zavzela tudi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož in generalna državna tožilka Katarina Bergant. "Zakon je tako bistven za pregon tovrstnih kaznivih dejanj, da je redni postopek pravzaprav edino, kar je razumno," je dejal Orož. Po njegovih besedah si želijo, da se področje uredi, vendar mora biti omogočena razprava stroke. "Če bomo hiteli, bomo naredili napako," je posvaril. Orož je bil kritičen tudi do vsebine. Po njegovem gre za organizacijski zakon, ki ne bo pospešil reševanja zadev, nekatere rešitve pa bi lahko povzročile celo zastoje. Izpostavil je predvideni samodejni odvzem okoli 700 kazenskih zadev, ki niso tako imenovane specializirane zadeve.
Opozoril je tudi na Višje sodišče v Mariboru, ki bi po novi ureditvi odločalo o pritožbah. Vrhovno sodišče je že julija opozarjalo, da bi koncentracija vseh pritožb v zahtevnih specializiranih zadevah na enem višjem sodišču lahko podaljšala njihovo reševanje. Orož je bil danes še bolj neposreden: "Takega velikega pripada Višje sodišče v Mariboru, ki je odlično sodišče, ni zmožno rešiti."
Tudi Bergantova razlogov za nujni postopek ne vidi. Poudarila je, da ga predlagatelj ni obrazložil, obenem pa sam ugotavlja, da sedanji specializirani organi delujejo razmeroma dobro. Tožilstvo je opozorilo še na možnost podaljševanja postopkov, pravno varnost udeležencev, organizacijske težave in povečanje političnega vpliva na njegovo delo.
O tem, ali bo zakon nadaljeval pot po nujnem postopku, mora zdaj ponovno odločiti državni zbor. Šele nato bo odbor za pravosodje lahko nadaljeval njegovo vsebinsko obravnavo.
