Elizabeta Planinšič
Državni zbor je danes po nujnem postopku sprejel zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, krajše zakon o Skoku. Za zakon je glasovalo 47 poslancev, proti je bilo 35. Od javne predstavitve zakona do sprejetja je minilo le dobra dva meseca. Skok je bil ena ključnih predvolilnih obljub Demokratov Anžeta Logarja, po volitvah pa je postal eden osrednjih pravosodnih projektov nove koalicije.
Zakon bo sedanje specializirano državno tožilstvo (SDT) preoblikoval v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK), štiri sedanje specializirane sodne oddelke pa bo nadomestilo Specializirano kazensko sodišče Republike Slovenije, pristojno za območje celotne države. Najmanjše število imenovanih državnih tožilcev se bo z deset povečalo na 25, za odločanje o pritožbah pa bo pristojno Višje sodišče v Mariboru. Začetek uporabe zakona so s prvotno predvidenega 1. januarja 2027 prestavili na 1. julij 2027.
Zupančič: Zakon smo izboljšali
Pravosodni minister Mihael Zupančič je po večurni razpravi vztrajal, da so zakon med postopkom izboljšali. Po njegovih navedbah so upoštevali približno polovico pripomb vrhovnega sodišča in več kot 60 odstotkov pripomb državnega tožilstva. Skok je označil za "tektonski premik v boju proti korupciji".
Vprašanje vključevanja stroke zakon spremlja že od njegove predstavitve. Logar je julija dejal, da so ga usklajevali tri mesece, sodstvo in tožilstvo pa sta pozneje opozarjala, da v pripravo rešitev nista bila vključena. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je takrat povedal, da so bili o predlogu obveščeni šele dan pred njegovo obravnavo na seji vlade.
Eden glavnih sporov v parlamentarni razpravi je bil politični vpliv pri imenovanju tožilcev. Po novi ureditvi minister po dokončnem mnenju državnotožilskega sveta s kandidati opravi ustni pogovor, pri oblikovanju predloga za imenovanje pa na dokončno mnenje sveta ni vezan. Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da lahko tako predlaga tudi kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega. Zupančič je očitke o politizaciji označil za "poceni floskule" in poudaril, da minister ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal.
Spor je sprožil tudi katalog kaznivih dejanj. Opozicija je opozarjala predvsem, da v njem ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Zupančič je odgovoril, da to ne pomeni, da StKOK takšnih dejanj ne bo mogel obravnavati. Upoštevala se bodo lahko v povezavi z drugimi zahtevnimi kaznivimi dejanji, StKOK pa bo lahko prevzel tudi posamezne zadeve, ki niso izrecno navedene v katalogu.
Spor o političnem vplivu
Svoboda, SD in Levica so predlagali črtanje več ključnih členov zakona, med drugim določb o ustanovitvi novega specializiranega sodišča in vlogi ministra pri imenovanju tožilcev. Andreja Katič iz SD je opozorila, da sprememba imenovanja ne zadeva le tožilcev StKOK, ampak vse državne tožilce, ter na svarila stroke, da bi lahko zakon postopke še podaljšal. "Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavnopravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani," je dejala. V Levici so opozarjali tudi na morebitno dodatno obremenitev Višjega sodišča v Mariboru, Zupančič pa je odgovoril, da ga bodo kadrovsko okrepili.
Koalicija je poudarjala, da sedanji sistem pri pregonu najzahtevnejših oblik korupcije in organiziranega kriminala ne daje dovolj rezultatov. Luka Simonič iz SDS je izpostavil povezovanje institucij in okrepitev specializiranega tožilstva. Zakon je podprla tudi opozicijska Resnica. Njen poslanec Nedeljko Todorović je dejal, da sedanji sistem pregona korupcije ne daje rezultatov, ki jih državljani pričakujejo, in poudaril, da neodvisnost sodstva ne pomeni odsotnosti odgovornosti za delo.
Predsednik Demokratov Anže Logar je že pred glasovanjem govoril o "tektonskem premiku" pri oblikovanju institucije za pregon korupcije, nasprotnikom zakona iz vrst pravosodja in tožilstva pa očital zagovarjanje statusa quo. Po njegovem bo StKOK skupaj z napovedano prenovo zakona o kazenskem postopku prinesel spremembe pri pregonu korupcije in organiziranega kriminala.
