Nedelja je prinesla ledeni tuš za Janševo koalicijo.
Janševa koalicija je po dobrih štirih mesecih na oblasti doživela prvi politični poraz. Referendumska strategija, s katero je želela utrditi svojo moč in si podrediti ključne družbene sisteme, se ji je maščevala. Volivci so ob rekordni udeležbi zavrnili sporno novelo zakona o parlamentarni preiskavi, civilna družba pa je dokazala, da zna proti vladi še vedno mobilizirati množice. Toda referendumska nedelja ni prinesla zgolj zmagovalcev in poražencev. Razkrila je globoke družbene delitve, pripravljenost na krčenje pravic posameznih skupin in predvsem meje političnega mandata, ki si ga pripisuje Janša. Medtem ko vladajočo koalicijo pretresajo novi notranji spori in izguba poslanske podpore, se že napoveduje naslednji veliki spopad. Decembrski referendum o interventnem zakonu bi lahko vladi zvezal roke pri uresničevanju ključnih obljub. Je prvi poraz zgolj opozorilo ali začetek resnejše politične krize? In zakaj je civilna družba tam, kjer parlamentarna opozicija še išče svojo vlogo, znova pokazala več politične moči?
Matej Grošelj










