"Zastavljeno je bilo tako populistično vprašanje, da je tak rezultat za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) velika vzpodbuda," pravi Gorščak: "RTV-prispevek po moje ostaja tisti edini stabilni del financiranja, ki je še v tej državi. Ob tem pa je treba povedati, da je bil v 12 letih samo enkrat povišan za deset odstotkov, medtem ko vemo, da je inflacija znašala mnogo več." Če bi imeli revaloriziran RTV-prispevek, bi imeli po njenih besedah trenutno 28 milijonov evrov sredstev več na računu in ne bi bilo treba sofinancirati glasbene produkcije in manjšinskih programov, lahko pa bi tudi investirali v hišo.
Sprožili bodo javno razpravo o RTVS
Tako koalicijskim kot opozicijskim politikom predsednica uprave RTVS sporoča, da se je treba dogovoriti o tem, kakšen RTV-servis potrebujemo. Kritična je bila do nenatančnih zakonskih določb, saj da ni jasno, kaj je zares javna služba in kaj ni. Prav tako se je treba odločiti, ali so obstoječi mediji "še relevantni v 21. stoletju oziroma kako distribuirati vsebine v 21. stoletju".
Že v nedeljski izjavi je Gorščak dejala, da kljub tesnemu izidu referenduma javnost glede RTVS ni tako razdeljena, kot se zdi po referendumskih rezultatih. Javnost si želi kakovostnih medijev, a je bilo populistično referendumsko vprašanje namenoma postavljeno tako, da jo je razdvojilo, je menila. V današnji izjavi je tudi napovedala, da bodo javno razpravo, kakšno RTVS si želimo, sprožili na nacionalki sami. Gorščak opaža, da je zanimanje javnosti za delovanje RTVS izredno veliko in da je treba prisluhniti konstruktivnim pripombam, ki jih je bilo slišati tudi v zadnjih tednih. Zastavljanje takšnih populističnih referendumskih vprašanj bi moralo biti po njenem mnenju "omejeno, če ne celo prepovedano".
"Velika potrditev, da delamo dobro"
Tudi če se bo izid na koncu nagnil malenkost v smer zagovornikov ukinitve RTV-prispevka, je to za njih "ena velika potrditev, da delamo dobro". Gorščak bi pričakovala, da bodo politiki držali besedo. "Ampak veste, vsaka politika ima svojo začrtano pot, ta politika še posebej, in dokler ne vidimo, kaj bodo storili, pač ne moremo predvidevati." Močan javni medij je tudi "velik vir stabilnosti za medijsko krajino". "Ko pade javni medij, pade vsa medijska krajina, pade nivo oddaj, nivo poročanja, nivo produkcije," je poudarila. Močan javni servis v tako majhni državi je tudi "gradnik jezika, kulture in demokracije".
Že v nedeljski izjavi je Gorščak spomnila na akt o svobodi medijev, po katerem mora imeti radiotelevizija v vsaki evropski državi zagotovljeno stabilno, dolgoročno in trajnostno financiranje. Izpostavila je tudi dobre rezultate RTVS, in sicer, da televiziji raste gledanost, radio v zelo konkurenčnem okolju ohranja poslušanost, njihov spletni portal raste na lestvici priljubljenosti, RTV 365 pa je najbolj obiskan portal za video na zahtevo. Na vprašanje, kaj bi za javni zavod pomenilo, če bi se financiral le iz proračuna, pa je Gorščak spomnila na dolgotrajna pogajanja javnega zavoda z uradom vlade za narodnosti za financiranje programov za narodnosti. Ta kažejo na to, da bi bila pogajanja z državo glede proračunskega financiranja dolgotrajna in zelo težka, RTVS pa bi bila na koncu stisnjena v kot, da mora podpisati pogodbo, tudi če je v takšni obliki ne želi, je poudarila.
Izid referenduma o ukinitvi RTV-prispevka, na katerem je po trenutno objavljenih podatkih razlika med zagovorniki in nasprotniki le 692 glasov, še ni dokončen. Okrajne volilne komisije bodo danes prištele glasovnice po pošti iz Slovenije, 19. oktobra pa bodo ugotavljali še rezultate glasov iz tujine.
