Kmalu po začetku zbiranja podpisov je sicer prišlo do težav pri njihovem dodajanju prek portala eUprava, kar je razburilo sindikaliste, ki so pristojne pozvali k takojšnjemu ukrepanju, trenutno pa poročil o tovrstnih izzivih ni.
V sindikatih podpise zbirajo, ker so prepričani, da pri interventnem zakonu ne gre za razvoj, temveč za razkroj. Zakon koristi prinaša le najbogatejšim, večini pa jemlje, opozarjajo. Posebej jih skrbi, ker da ogroža javna sredstva za šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in ostale javne storitve.
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
Predlagatelji so nasprotno kot sindikati prepričani, da zakon vsem nekaj daje in nikomur nič ne jemlje. Tako kot gospodarska združenja ga vidijo kot prvi pomemben korak k izboljšanju poslovnega okolja in k hitrejšemu razvoju države. Pri tem so kritični do sindikatov, ki da želijo odžirati koristi, ki jih zakon prinaša ljudem, in želijo državo vrniti v stare čase socializma.
Opozicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica ter zunajparlamentarna stranka Prerod so medtem enotno podprle sindikalna prizadevanja za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.
