Kaj danes pomeni dostojno delo? Je to redna zaposlitev, dobra plača, možnost napredovanja ali nekaj več? Prav tem vprašanjem je bila posvečena zaključna konferenca projekta DD – dostojno delo, ki je v zadnjih dveh letih povezoval mladinski sektor, strokovnjake in druge deležnike z namenom, da bi mlade bolje pripravili na vstop na trg dela in jih opremili z znanjem za prepoznavanje prekarnosti.
V okviru projekta je bilo izvedenih 35 usposabljanj, na katerih je sodelovalo več kot 400 mladinskih delavcev in delavk. Evalvacija projekta je pokazala, da udeleženci pridobljeno znanje uporabljajo pri delu z mladimi, pogosteje odpirajo teme prekarnosti in učinkoviteje usmerjajo mlade do podpore.
Študentsko delo: Več kot deset evrov bruto na uro, a mnogi si brez dela študija ne morejo privoščiti
Dostojno delo ni le vprašanje višine plače
Prof. dr. Eva Boštjančič je opozorila, da se spreminjata tako trg dela kot odnos do dela. Mladi po njenih besedah delo vse pogosteje povezujejo s finančno neodvisnostjo, smislom in blagostanjem.
Dostojno delo zato ne pomeni zgolj ustreznega plačila, temveč tudi ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Ob tem je opozorila na psihološke posledice prekarnosti. Negotovost zaposlitve je povezana s težavami v duševnem zdravju, saj posamezniki ob kratkotrajnih zaposlitvah, nizkih dohodkih in nepredvidljivi prihodnosti energijo pogosto usmerjajo v preživetje namesto v razvoj. Delo po njenih besedah ni le vir dohodka, temveč tudi pomemben dejavnik socialne vključenosti in organizacije vsakdana.
Kaj je mladim najpomembnejše?
Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega servisa, je predstavila rezultate ankete Mladi in trg dela 2026, v kateri je sodelovalo 5780 mladih.
Najpomembnejši dejavnik pri izbiri zaposlitve je možnost napredovanja, ki jo je izpostavilo 60,5 odstotka vprašanih. Sledijo varnost zaposlitve (59,2 odstotka), dobri odnosi na delovnem mestu (50,4 odstotka), usklajevanje dela in zasebnega življenja (44,2 odstotka) ter možnost učenja in razvoja (43,6 odstotka).
Med dodatnimi dejavniki mladi največ pomena pripisujejo svobodi pri načinu dela, višini plače, možnosti dela na daljavo, zanimivi vsebini dela in fleksibilnemu delovnemu času.
Več strahu pred prihodnostjo kot pred desetletjem
Raziskovalec in redni profesor dr. Rudi Klanjšek je opozoril na spremembe v doživljanju prihodnosti med mladimi. Čeprav je položaj na trgu dela danes v nekaterih pogledih ugodnejši kot leta 2010, mladi izražajo več strahu pred prihodnostjo in izgubo zaposlitve.
Kaj lahko mlada oseba naredi, če ugotovi, da so njeni delovni pogoji nepošteni, a jo je strah, da bo zaradi tega izgubila službo?
"Mladim svetujemo, da se v takšni situaciji najprej obrnejo na vir podpore, kjer lahko dobijo informacije o svojih pravicah in možnostih ukrepanja, med drugim tudi na mladinske centre in mladinske delavce in delavke. Prav tako v mladinskem centru dobijo strokovno podporo mladinskih delavcev in delavk pri soočanju s strahom, nesigurnostjo in sprejemanjem pomembnih odločitev.
Na splošno lahko mladim svetujemo, da v primeru nepravičnosti, nepoštenosti ali neskladnosti z zakonskimi okviri najprej pozovejo delodajalca k odpravi nepravilnosti. Pri tem je pomembno, da znajo svoje pravice in pričakovanja jasno in spoštljivo komunicirati. Lahko se obrnejo direktno na nadrejene ali na kadrovsko službo.
Podporo jim lahko nudi tudi sindikat – lahko je organiziran znotraj organizacije oziroma podjetja, ali pa Sindikat Mladi plus, ki zagovarja delavske pravice mladih in prekarcev.
Če se nepravilnosti ne odpravijo oziroma gre za kršitve, se lahko glede na konkreten primer obrnejo na pristojne institucije, na primer Inšpektorat Republike Slovenije za delo, sindikat ali sodišče," svetuje strokovna sodelavka na projektu Dostojno delo DD Alenka Drobnjak.
Kot pravi Klanjšek se spreminjajo tudi vrednote, povezane z delom. Manjši poudarek je na kolektivnih vidikih, kot je družbena koristnost dela, večji pa na individualnih pričakovanjih. Ob tem je poudaril, da mladi ne potrebujejo zgolj prve zaposlitvene priložnosti, temveč delo, ki omogoča dostojno življenje. Pomembno vlogo pri tem ima mladinsko delo, ki mladim pomaga pridobivati znanje, kompetence in informacije za orientacijo v svetu dela.
Umetna inteligenca odpira nova vprašanja o prihodnosti dela
Dr. Miha Mazzini je spregovoril o vplivu tehnoloških sprememb in umetne inteligence na delo in družbo. Opozoril je, da umetna inteligenca že spreminja način dela, zato prihodnost dela ni več oddaljena tema, ampak aktualen izziv za mlade, delodajalce in organizacije.
Izpostavil je tudi vprašanje produktivnosti. Večja produktivnost zaradi novih tehnologij sama po sebi še ne pomeni boljšega položaja delavcev. Odprto ostaja vprašanje, kako se bodo koristi tehnološkega napredka porazdelile in kaj bodo te spremembe pomenile za prihodnost dela.
Poznavanje pravic kot zaščita pred prekarnostjo
Eden pomembnih rezultatov projekta je ugotovitev, da številni mladinski delavci ne poznajo vseh pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo pri e-Študentskem servisu in predavateljica v projektu, je poudarila, da so se udeleženci usposabljanj pogosto srečevali z vprašanji, na katera prej niso znali odgovoriti. Med drugim niso vedeli, da lahko odpravnina pripada tudi ob pogodbi za določen čas, kaj pomeni konkurenčna klavzula ali kako uveljavljati pravice za nazaj.
Najpogostejše težave mladih pri vstopu na trg dela:
"Eden od pomembnih izzivov je, da mladi ob vstopu na trg dela nimajo vedno dovolj ali pravilnih informacij o svojih pravicah, možnostih in različnih oblikah dela: od tega, kakšne pravice in dolžnosti imajo kot zaposleni, do tega kaj pomeni biti sam svoj šef.
Oviro pri vstopanju na trg predstavlja tudi dejstvo, da imajo v primerjavi z drugimi iskalci zaposlitev manj izkušenj. Zato je pomembno, da znajo ovrednoti vse svoje znanje in izkušnje, tudi tiste, ki so jih pridobili s prostovoljskim, projektnim ali drugim neformalnim delom.
Prav tako je lahko izziv asertivna komunikacija, in sicer da znajo z delodajalci ali strankami jasno in spoštljivo komunicirati svoje pogoje. Ob tem je pomembna tudi karierna orientacija - da mladi poznajo sebe, da vedo, kaj je njihovo poslanstvo, kaj jih veseli in izpolnjuje ter da se odločajo na podlagi tega in ne na podlagi pričakovanj drugih, okolice, družbe in pritiskov, ki so jim izpostavljeni na družbenih omrežjih," opisuje Drobnjak.
Po besedah Goršak poznavanje pravic omogoča posameznikom, da zavrnejo neustrezne pogoje dela, s čimer se povečuje pritisk za izboljšanje delovnih praks.
