Dan suverenosti je pomemben opomnik na zgodovinske mejnike, v katerih smo Slovenke in Slovenci s pogumom, odločnostjo in enotnostjo samostojnost okronali s suverenostjo nad svojim ozemljem. Kot ste seznanjeni, sem prisluhnila želji predsednika vlade, da bi bil, kljub drugačnemu prvotnemu dogovoru, on edini govorec na državni proslavi ob prihajajočem prazniku. Nisem si namreč želela nepotrebnih prerekanj na to temo. Zato sem tedaj sklenila, da se bom proslave udeležila kot gostja. To izhaja iz mojega prepričanja, da državni prazniki in državne proslave niso namenjeni posameznim političnim predstavnikom, temveč počastitvi naše države, njene zgodovine in vseh ljudi, ki so prispevali k njeni samostojnosti in suverenosti. Prav spoštovanje do države in njenih ljudi mora ostati in obstati pred morebitnimi nesoglasji med političnimi institucijami.
Dan suverenosti 25. oktober je državni praznik v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA leta 1991, po razglasitvi države in osamosvojitveni vojni, iz Republike Slovenije, letošnje vabilo na državno proslavo pa vabi tudi na 35. obletnico "slovenske osvoboditve". Prigovore k temu je že v četrtek sporočila opozicija, prepričana, da se tako ne posega v koledar praznikov ali celo "dopisuje" zgodovine, vmes se je razvedelo tudi, da borčevski praporščaki oziroma rdeča zvezda na praporjih na državni proslavi (spet) ni dobrodošla, prosto po pojasnilu predsednika vlade Janeza Janše naj bi šlo za simbol agresorske vojske ... Po vseh polemikah, delitvah, in ko je na prošnjo z vrha vlade že bila pristala, da bo na državni proslavi samo gledalka, ne tudi slavnostna govornica, se je predsednica republike in vrhovna poveljnica Nataša Pirc Musar zdaj odločila za posebno izjavo.
Za temi besedami trdno stojim. A žal so se v zadnjih dneh zgodile stvari, ki niso državotvorne in domoljubne. So zaskrbljujoče in zato moram nanje opozoriti javno:
Prvič
Nedopustno in nesmiselno je, da se državni praznik na vabilu na državno proslavo samovoljno preimenuje. Imena državnih praznikov so določena z zakonom. Kot sopodpisnica vabila takšnemu posegu ostro nasprotujem. Pred pošiljanjem vabila nam to namreč v nasprotju z ustaljeno prakso ni bilo poslano v potrditev. Slovenija se je leta 1991 osamosvojila in ne osvobodila. Osamosvojitev je zgodovinsko dejstvo, ki ga ne moremo in ne smemo nadomeščati z drugačnimi poimenovanji, ki spreminjajo pomen tega prelomnega obdobja. Enako previdno bi morali ravnati pri spreminjanju imen praznikov Primorcev in Prekmurcev. Če spremembe poglobijo delitve, potem to niso spremembe na bolje.
Drugič
Prapori in njihovi nosilci so pomemben del vseh državnih proslav. Predstavljajo zgodovinski spomin, vrednote in ljudi, ki so soustvarjali našo skupno zgodovino. Zato odločitvi, da se praporščake Zveze borcev za vrednote NOB iz te proslave izključi, odločno nasprotujem. Na to sem predsednika vlade opozorila že v pismu pred junijsko proslavo ob dnevu državnosti. Takrat je vlada svojo odločitev spremenila, kar spoštujem. A žal se že na prvi naslednji državni proslavi z nepotrebnim izključevanjem nadaljuje. Boj proti okupatorju med drugo svetovno vojno je bil boj za obstoj slovenskega naroda, njegovo svobodo in dostojanstvo. Brez osvobodilnega boja in njegove zgodovinske zapuščine ni mogoče celovito razumeti poti do današnje samostojne, neodvisne in suverene Slovenije. Narodnoosvobodilni boj v času druge svetovne vojne nima zveze z vojsko JLA, ki je 25. oktobra 1991 zapustila naše ozemlje. To so zgodovinska dejstva, ki jih ni mogoče spreminjati, zanikati ali prilagajati trenutnim političnim interesom.
Tretjič
Leta 1991 so na takratno državno proslavo ob dnevu državnosti skupaj prišli tedanji predsednik republike, predsednik državnega zbora in predsednik vlade. Ta odločitev je bila sprejeta v duhu državotvornosti za prihodnost naše skupne domovine. Zamisel organizatorjev je bila, da na letošnji proslavi ob dnevu suverenosti takšen prihod ponovimo. Vendar to ne bi smel biti zgolj dramaturški vložek. Za pošteno ponovitev tega zgodovinskega skupnega prihoda mora biti zanj izpolnjen glavni pogoj – to je resnična namera o državotvornem delovanju vsakega izmed nas.
V preteklih dneh pa se je izkazalo, da tega ni mogoče iskreno ponoviti, če se sočasno ukinjajo tradicionalne protokolarne prakse ob državnem praznovanju dneva suverenosti, ljudem in nekaterim predstavnikom države pa se odrekata dostojanstvo, spoštovanje ali zgodovinska vloga.
Tudi sicer ni mogoče korektno poustvariti zgodovine, saj nas pogled v leto 1991, ko se je 26. oktobra v Kopru odvila prva slovesnost, spomni, da je tedanji načelnik republiškega štaba TO generalmajor Janez Slapar poročal tedanjemu predsedniku predsedstva Milanu Kučanu. Iz tega izhaja jasna simbolika vloge predsednika republike in vrhovnega poveljnika obrambnih sil pri polni suverenosti države. Ustavni položaj institucije, ki jo imam čast predstavljati, pomeni, da se v imenu ljudi, ki jih imam prav tako čast predstavljati, poklonim zastavi in pregledam častno enoto ter ešalon praporščakov. S tem jim izkažem hvaležnosti za njihovo delo ter spoštovanje za njihovo vlogo pri oblikovanju državnosti. Ko je ta akt brez pojasnil umaknjen s programa proslave, je s tem odvzeto dostojanstvo ljudem, državi in institucijam, ki jo predstavljajo.
Takšna odločitev ni zgolj vprašanje protokola in tudi ni kaprica mojega ega. Gre za spoštovanje institucije predsednika republike in pomena dogodka, ki ga obeležujemo. Ko na neprimernost ukinjanja takšnih praks opozori vodilni predstavnik protokolarne stroke v državi, bi v normalnih razmerah to pomenilo, da se takšne odločitve še enkrat premislijo. V konkretnem primeru pa se je tega predstavnika raje razrešilo s položaja. Ob tem se želim gospodu Aleksandru Strelu in celotnemu Protokolu Republike Slovenije zahvaliti za korektno in predvsem profesionalno opravljanje dela. Iskreno me žalosti, da vladna služba, ki odlično opravlja svoje strokovne naloge, sedaj postaja talka političnih obračunavanj.
Četrtič
Na državne proslave so vabljeni tudi predstavniki sodne veje oblasti. Tiste sodne veje oblasti, ki jim predstavnik vladnega urada grozi z deratizacijo. Takšne izjave so sramotne, zavržne in nevarne. Sodniki niso škodljivci, sodstvo pa ni sovražnik, ki ga je treba iztrebiti. Takšno besedišče ni samo kritika pravosodja, temveč neposreden napad na neodvisnost sodne veje oblasti in temelje pravne države. Kljub obljubam aktualne vlade o graditvi partnerstva za razvoj Slovenije smo znova priča ravnanjem, ki le še poglabljajo delitve.
Zato na nedeljski proslavi ne morem sodelovati. Te odločitve nisem sprejela zlahka. Predvsem zaradi spoštovanja do vseh Slovenk in Slovencev, naše skupne domovine, veteranov vojne za Slovenijo, Slovenske vojske in Policije ter vseh, ki so prispevali k osamosvojitvi. Ustvarjanja vedno novih delitev si resnično ne želim. Toda v konkretnem primeru si preprosto ne morem nadeti plašnic in tiho sedeti na proslavi, čeprav bi bilo to morda enostavneje. To bo prva državna proslava v mojem mandatu, na kateri me ne bo. Za takšno potezo sem se odločila z grenkobo v srcu, a iz tehtnega razloga: ker ne pristajam na spreminjanje zgodovinskih dejstev, izključevanje in delitve našega naroda.
Po 35 letih samostojnosti nam privoščim, da bi svoje praznike praznovali skupaj, namesto da tekmujemo v tem, čigav pogled na prelomne zgodovinske trenutke je bolj pravilen. V takšnem tekmovanju izgubimo vsi: država in naši ljudje, zato pri tem ne želim sodelovati. Nihče ni večen. Naša dejanja pa ostanejo. In zgodovina nas bo sodila po njih.
