Kakšna bo naša skupna prihodnost, še nihče ne ve, saj se nam ne obeta nič dobrega. Potrebna bo revolucionarna sprememba svetovnega družbenega reda in vrnitev družbene lastnine za zemljo, vodo in zrak, ker so to naše skupne dobrine. Zmanjšati bo treba prevelike razlike med bogatimi in revnimi ter omejiti bogastvo in moč posameznih oligarhov, ki si želijo podrediti brezmejno moč narave in s pomočjo bogastva in religije vladati svetu. Potreben je boj proti neoliberalnemu globalizmu, ki ga izvaja ameriški Trump skupaj s svojimi desnimi populisti in tehnomilijarderji.
Miroljubna sprememba družbenega reda je za zdaj utopija, saj je denar sveta gospodar. Za revolucionarne spremembe je potrebno, da ljudstvo ponovno vstane in se upre ter prevzame svojo demokratično oblast, to pa je za zdaj samo iluzija. Kdo in kdaj bo pričel splošni upor, bo kmalu pokazala naša skorajšnja prihodnost. Ker so verske skupnosti postale tudi politične stranke, je ločitev religije od države nujna. Religije, vojne, lakota, pandemije kužnih bolezni in uničujoče podnebne spremembe so večstoletno zlo za človeštvo, ki ga sami ne moremo zaustaviti, ker ga sami tudi povzročamo oziroma dovoljujemo vladajočim oligarhom, da z napačnim ravnanjem uničujejo naš edini in prenaseljeni planet ter na najbolj krut in drastičen način zmanjšujejo preštevilno prebivalstvo sveta. Ker za zdaj ni nikakršne vizije za rešitev sveta, bo rešitev moral poiskati človeški um, ki predstavlja največjo gonilno silo razvoja.
Da se bomo lahko skupaj pravilno odločili o svoji lepši in boljši prihodnosti, je potrebno poznati zgodovino in lastno preteklost. V iskanju resnice, razmislekih o sebi in smislu življenja ter obstoju človeštva in religij se moramo vrniti k našim skupnim slovenskim koreninam.
Poleg prevladujočih svetovnih religij se je tudi v Sloveniji ohranila enostavna in preprosta stara vera naravovercev, ki se je zgledovala po naravi. Naravoverci so poudarjali, da naravoverstvo ni religija, ampak način življenja in je sestavni del celotnega življenja, ki se prepleta z naravo, ker je njen sestavni del. Takšno brezhibno vero v naravo in spoštovanje naravnih zakonitosti je že v preteklosti sprejelo veliko ljudi, ti pa so se združevali v skrivne kulturne skupnosti, ki so bile ogrožene in jih je preganjala monoteistična krščanska religija. Obstoj takšnih skupnosti na Primorskem in drugod po Sloveniji so pričeli raziskovati različni strokovnjaki in obširno pojasnjevati v raznih knjigah, predavanjih in medijih.
Dr. Cirila Toplak je to storila v svoji knjigi Naša vera: naravoverstvo na Primorskem in v članku Staroverstvo med navdušenjem in skepso, objavljenem v Večeru. Svoj osebni odnos do narave in kako doživlja svetost narave in svetost življenja, je opisala v svoji knjigi Svetišča narave tudi Irena Cesar, dobitnica velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma, o tem je govorila tudi v članku Potrebujemo premislek o sebi, objavljenem v Večeru. Z zgodovinskimi dejstvi nas je s svojo knjigo Sapiens - Kratka zgodovina človeštva seznanil tudi Yuval Noah Harari.
Spoštovanje moči narave in naravnih zakonitosti ter čaščenje svetišč v naravi je postalo ključna značilnost naravoverske kulture, ki smo jo sprejeli ateisti in vedno več razumnih ljudi, predvsem intelektualcev. Ker sem ateist, ne verjamem in ne verujem v boga, spoštujem in verjamem pa v moč narave in naravnih zakonitosti, zato že 84 let živim v sožitju z naravo in ljudmi. Kot laični kritik družbenih razmer in družbenih nasprotij sem optimist, ki verjame, da je večina ljudi na svetu dobrih in razumnih in da bo dobro premagalo zlo. Potreben je samo zdrav razum, da se bomo lahko pravilno odločali na volitvah.
Franc Augustinovič, Maribor
