Kako dočakati častitljivih 103 let? Mnogi iščejo čudežne napoje in drage tretmaje, a če vprašate Anteja Bašića iz Gornjega Vezca blizu Primoštena, je odgovor presenetljivo preprost. Njegov recept za dolgoživost vključuje trdo fizično delo skozi celotno življenje, zmernost pri hrani, solato za večerjo in posebno sestavino – vino Babić. Gre za črno vino istoimenske trte, ki domuje prav v primoštenskem koncu, Ante pa ga prideluje vse svoje življenje.
Ante je kljub svoji visoki starosti še vedno bistrega uma. Njegova filozofija je preprosta: vino pij stalno, a zmerno. To je njegovo vodilo tudi pri 103 letih. O njegovi neverjetni življenjski poti in vitalnosti poroča hrvaška Slobodna Dalmacija, ki poudarja, da se v tem vinskem nektarju očitno skrivajo skrivnosti dolgega življenja.
Življenje ga ni razvajalo
Antejeva zgodba ni bila postlana z rožicami. Rodil se je še v času Kraljevine SHS, preživel Kraljevino Jugoslavijo in Banovino Hrvaško, nato pa se soočil z grozotami druge svetovne vojne. Primoštenski konec so takrat okupirali Italijani. Zaradi izdaje so njega in brata deportirali v fašistično taborišče na Zlarinu, kasneje pa so ju premestili v Padovo. Po padcu Italije ga je Rdeči križ prepeljal v Zagreb, od koder se je vrnil domov in nadaljeval s tistim, kar je najbolje znal – krčenjem vinogradov in vzgojo trte.
Družina je bila revna. Ker so bili priseljenci v primoštenski konec, niso imeli lastne zemlje. Antejev oče je vsak dan pešačil šest kilometrov do Primoštena, kjer je gradil hiše premožnejšim domačinom, z zasluženim denarjem pa kupoval zemljo. To zemljo so morali ročno očistiti kamenja, da so ustvarili vinograde. Na njih je oče delal do svojega 95. leta, v vrtu pa je bil aktiven celo do 102. leta starosti.
Zdravnika je preživel za dve desetletji
Danes za Anteja skrbi hči Nevenka, ki razkriva dodatne podrobnosti očetovega življenjskega sloga. Nikoli se ni prenajedal, večerja pa je bila vedno rezervirana za solato. Nekoč je kadil, a mu je zdravnik zabičal, da mora prenehati. Zanimivo je, da je ta isti zdravnik umrl pred 20 leti, Ante pa ga je krepko nadživel. Poleg discipline pri hrani si vsak dan privošči kozarček Babića, ki ga zmeša z vodo, saj je vino močno.
Čeprav je včasih vse delal sam, je zdaj za pridelavo vina zadolžen brat Neven. Njihovo vino je popolnoma naravno in pridelano na klasičen način. Imajo okoli dva tisoč trt, ki rastejo na težko dostopnem terenu. Da so sploh lahko posadili trto, so morali najprej izkrčiti kamenje in ustvariti majhne oaze rdeče zemlje. Vse to so počeli ročno, z motikami, saj druge mehanizacije ni bilo. Ante se spominja, da so morali za vsak opravilo iti peš, le redki bogatejši so imeli mulo.
Kljub težkemu delu in pomanjkanju sodobnega udobja Ante na življenje gleda z optimizmom. Vino Babić je bilo tu pred njim in bo ostalo tudi za njim. Z njim se živi in od njega se živi, pravi stoletnik, ki je živi dokaz, da sta delo in zmernost najboljša popotnica za dolgo življenje.
