Za razvoj slovenskega gospodarstva so v precejšnji meri zaslužna tudi uspešna družinska podjetja. To so v glavnem majhna podjetja, ki so jih lastniki ustvarili tako rekoč iz nič. Ti ljudje so imeli in še vedno imajo ideje, znajo oceniti, kako lahko svoje znanje na trgu prodajo. S tem, ko so registrirali svoje podjetje, so seveda tudi precej tvegali in bili pripravljeni na veliko odrekanja. Nemalo je bilo tudi takšnih, ki jim ni uspelo, pa ne zato, ker bi bili nesposobni ali ne bi bili pripravljeni na odrekanja. Tako kot se mora za uspeh združiti veliko dejavnikov, tudi neuspeh ni posledica le ene zgrešene poteze ali ocene.
Med tistimi, ki jim je uspelo, jih ima danes po rezultatih raziskave, ki je bila izvedena lani, le dobra četrtina pripravljeno nasledstvo. To pomeni, da se več kot 3000 slovenskih podjetij sooča z negotovostjo, kaj bo v prihodnjih desetih letih z njihovim lastništvom. Dr. Tej Gonza, soavtor raziskave, opozarja, da je to resna grožnja za obstanek podjetij in delovnih mest.
Glavna alternativa za ta podjetja je družinsko nasledstvo. Raziskava kaže, da je to prva želja lastnikov. Po podatkih Spirita Slovenija pa so samo v devetih odstotkih družinski člani lastnikov pripravljeni prevzeti podjetje. Med pričakovanji lastnikov podjetij in dejanskimi željami naslednikov je torej zelo velik razkorak. To je lahko socialna bomba, opozarja Tej Gonza.
Razlogi, zakaj družinski člani niso pripravljeni prevzeti podjetij, so v Sloveniji enaki kot drugod po svetu. Alternativnih možnosti pa je na voljo manj, ker v Sloveniji kapitalski trg ni razvit in je država zelo majhen trg. Imajo pa od lani lastniki družinskih podjetij na voljo možnost, ki je v veliki večini drugih držav nimajo. To je, da podjetje odprodajo zaposlenim po Zakonu o lastniški zadrugi delavcev. Z njim je Slovenija kot četrta država na svetu uzakonila model Esop (Employee Stock Ownership Plan). Ta model je zelo popularen v ZDA, tam ga uporabljajo že 50 let, od leta 2014 ga uporabljajo v Veliki Britaniji, Kanada ga je uzakonila leta 2024.
Zelo dobrodošlo je, da je Slovenija lani ta model uzakonila. Ker pa zaposleni podjetje lastniku odplačujejo iz dobička, negotove gospodarske razmere, ki smo jim priča v Evropi in tudi na globalni ravni, niso ravno spodbuda za takšne posle.
Družinska podjetja so nacionalno bogastvo
Poleg tega pri nasledstvu ne gre samo za lastništvo, ampak tudi za odgovornost, znanje, inovativnost. Marsikdo je tudi zaradi tega raje zaposlen v večjem podjetju, kjer samo hodi v službo in opravlja svoje delo, odločitve pa sprejemajo drugi in za to tudi odgovarjajo. Če so v družinskem podjetju zaposleni tudi družinski člani, trpi tudi družinsko življenje, saj poslov in družinskega življenja ni mogoče povsem ločiti. To ni prav redek razlog, da se družinski člani nasledstvu raje odpovedo.
Če uspešno družinsko podjetje z umikom lastnika ugasne, je vselej škoda. Zapreti ga je mogoče zelo hitro in enostavno, vzpostavitev novega je veliko zahtevnejša in predvsem tvegana odločitev. Zato bi bilo zelo dobrodošlo, da bi imela država načrt z ukrepi za ohranitev teh podjetij. Še posebej, ker gre za pomemben del nacionalnega gospodarstva, ki se je izkazal kot uspešen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
