Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.
V opoziciji so namreč prepričani, da ljudem, ki pri nas živijo, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke, delajo, vzgajajo svoje otroke in vsakodnevno čutijo posledice odločitev občin, ni mogoče čez noč reči, da “pri odločanju v svoji lokalni skupnosti od danes naprej ne smete več sodelovati”, je na novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za ustavno presojo dejala Katič. Zahtevo so po njenih besedah na ustavno sodišče vložili s podpisi 40 poslancev, ob tem so predlagali tudi njeno začasno zadržanje.
Katič je poudarila, da je parlamentarna koalicija volilno pravico na lokalnih volitvah prebivalcem, ki so državljani tretjih držav in imajo to pravico od leta 2002, odvzela brez kakršnekoli utemeljitve. “Ni bilo priložene tudi nobene analize, ki bi dokazovala škodljivost dosedanje ureditve,” je dejala.
Izpostavila je še, da se volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami, vlada pa je spremenila temeljna pravila volilnega sistema tik pred letošnjimi volitvami. “Pri tem se postavlja vprašanje, če lahko vsakokratna oblast nekaj mesecev pred volitvami odloči, kdo bo imel volilno pravico in kdo je ne bo imel več, potem ne obravnavamo samo posamezne pravne spremembe, temveč se pravzaprav sprašujemo in obravnavamo verodostojnost volitev,” je dodala.
Po mnenju Tereze Novak (Svoboda) bi morali biti ob hitrem odvzemanju pravic vsi državljani zelo pozorni, kaj se dogaja, ker “ko se lahko vzame ena pravica, se lahko še hitreje vzame tudi kakšna druga, ki bo mogoče zadevala nas”.
Asta Vrečko (Levica) pa meni, da je bila škoda narejena že z vložitvijo omenjenega zakona, saj so njegovi podporniki sporočili “ljudem, ki tukaj živijo in ustvarjajo, leta in leta plačujejo davke, da so za določen del politike nepomembni”.
Spremembam zakona nasprotuje tudi več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V civilnih organizacijah so sprožili tudi pobudo za zakonodajni referendum in v DZ junija predali podpise za začetek referendumskega postopka.
A so dan pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov, ki bi se moralo začeti 1. septembra, od pobude odstopili. Novela zakona je tako po objavi v uradnem listu začela veljati 2. septembra. Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, sicer spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra.
