Sebastian Kurz in Janez Janša sta se sestala 13. julija, pri čemer naj bi Kurz kot poslovnež in predsednik izraelskega podjetja Dream Group lobiral za izraelska kibernetska orodja. V kabinetu premierja so obisk potrdili ter dodali, da je bil informativne in predstavitvene narave, smo poročali včeraj.
Predstavniki opozicijskih strank so danes komentirali obisk, ki jih ni presenetil. "Moram reči, da dam komentar lahko samo v svojem imenu, temu pa ne polagamo kakšne posebne pozornosti," je povedal vodja poslancev Svobode Borut Sajovic.
Pri tem je spomnil na "star pregovor - povej mi, s kom se družiš, s kom posluješ, in poveš kdo si". Izrazil je tudi upanje, da "ne gre za poplačilo kakršnihkoli dolgov iz volilne kampanje".
Nekdanji obrambni minister Sajovic je ob tem komentiral izraelsko opremo za kibernetsko varnost in dejal, da je "ena najboljših na tem področju". Vendar pa se mu zdi prav, da je uporaba takšne opreme nadzorovana, da se uporablja izključno za varnost države, in da se izključi vsaka možnost zlorabe.
Levica: Janša je ves čas podpornik Izraela
Bolj ostra je bila poslanka Levice Tina Brecelj, ki je izpostavila, da Janša "izraelske vlade nikoli ni pozval k odgovornosti za genocid v Gazi, nasprotno, pravzaprav je že ves čas njihov politični zaveznik in podpornik".
Po njeni oceni se politično zbliževanje z Izraelom pod novo vlado stopnjuje, sedaj pa "očitno dobivamo tudi kibernetsko opremo, ki bo aktualni vladi omogočala prisluškovanje in nadzor nad političnimi nasprotniki". Dodala je, da se je "vse to nakazalo že v predvolilni kampanji z afero Black Cube".
SD: Na komu bodo uporabljali špijunažo?
"Informacija ni nič presenetljivega. Vemo, da Janez Janša zelo tesno sodeluje z Izraelom, preseneča samo to, da se ne skrivajo več," pa je menil namestnik vodje poslanske skupine SD Luka Goršek. Dejal je še, da je pomembno, da je bil stik prijavljen.
"Je pa tudi zanimivo, da je v bistvu ta lobist obsojen politik v Avstriji, in (...) poraja se vprašanje, na komu bodo uporabljali sisteme za špijonažo, ki jih Sebastian Kurz promovira oziroma lobira zanje," je dodal.
Obsojen zaradi korupcije
Kurz, ki je nekoč veljal za čudežnega dečka evropskih konservativcev, je bil avstrijski kancler med letoma 2017 in 2019, nato pa je od januarja 2020 do jeseni 2021 vodil koalicijsko vlado ÖVP in Zelenih, nakar je zaradi očitkov korupcije odstopil. Decembra istega leta je napovedal popoln odhod iz politike ter postal podjetnik in lobist.
Nekdanji avstrijski kancler je bil leta 2024 obsojen na pogojno osemmesečno zaporno kazen zaradi krivega pričanja v okviru preiskave t. i. afere Ibiza. Vendar pa je višje sodišče na Dunaju maja lani sodbo v pritožbenem postopku razveljavilo in ga v celoti oprostilo vseh obtožb.
