Draga Spomenka in Tine Hribar!
Oglašam se Vama k pismu, ki sta mi ga poslala po Reporterju in Večeru.
Hvaležen sem Vama za Vajin prispevek k odločitvi za plebiscit, ne bi se pa rad ukvarjal z zadevo tako, da ji ne bi bilo konca.
Zato tudi v letošnjem nagovoru v Poljčah nisem govoril o imenih in zaslugah - kdo, kdaj, kako in zakaj - ampak o pomenu Poljč in o razliki med majem 1945 in decembrom 1990. Bistveno je, da se je Demosov poslanski klub dobil, da smo se strinjali, da je treba dogovorjeno ustavno pot zamenjati s plebiscitarno. O plebiscitu se je v Demosu sicer govorilo že pred volitvami, predlog socialistov - Iva Daneva - pa je naletel na že dogovorjeno ustavno pot, za katero se je najbolj zavzemal dr. France Bučar. Vlada je bila v Poljčah ustrezno zastopana in je prispevala k razumni postavitvi roka za proglasitev države in potem bistveno prispevala k sporazumu o zakonu o plebiscitu oziroma k samemu zakonu.
Za konspirativni in samozvani "strateški svet" sem zvedel šele lani. Tudi zanj velja hvaležnost za tisto, kar je dobrega prispeval, vlada pa gotovo ni bila slepi izvajalec naročil nevidnega kretničarja. Vlada, ki sem jo imel čast voditi, je prevzela nase ključno operativno breme osamosvajanja, ni začela osamosvojitvenih dejavnosti šele po plebiscitu in je zgodovinski projekt tudi uspešno izvedla. Po razorožitvi slovenske teritorialne obrambe smo obrambne priprave začeli 17. maja 1990, en teden pred plebiscitom pa smo predstavili postroj slovenske vojske v Kočevski Reki in natisnili rezervni denar. To spada v rubriko Demosovega in narodovega skupaj.
Glede časovnih podrobnosti imam drugačen spomin. Vabila na proslavo pa res nisem pregledoval in se za morebitne napake opravičujem.
Lojze Peterle
Predsednik osamosvojitvene vlade
Predsednik Združenja VSO
