Očetje otrok, rojenih leta 2024, so bili v povprečju skoraj tri leta starejši od mater teh otrok. Prisotni so bili pri 84 odstotkov porodov v omenjenem letu, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). Očetje z otroki so vse pogostejši tip družine.
Med odraslimi prebivalci Slovenije je trenutno po demografskih ocenah nekaj več kot 530.000 očetov. Ob popisu prebivalstva leta 2021 je v družinah skupaj z otroki živelo 303.000 očetov. Med temi sta jih nekaj več kot dve tretjini (67 odstotkov) živeli z ženo in otroki, približno četrtina (24 odstotkov) z zunajzakonsko partnerko in otroki, nekaj manj kot desetina (devet odstotkov) pa samo z otroki.
Ta tip družine oz. samo oče z otroki je pri nas sicer redek, vendar njihovo število in delež po navedbah Sursa naraščata. Leta 1991 je bil delež tega tipa družine z otroki 3-odstoten.
Očetje otrok, rojenih predlani, so bili stari v povprečju 33,8 leta, kar je skoraj tri leta več od mater teh otrok. V opazovanem 15-letnem obdobju (2009-2024) se je povprečna starost očeta ob rojstvu otroka zvišala za skoraj eno leto. Pri otrocih, rojenih leta 2024, je bilo 47 očetov (0,3 odstotka) ob rojstvu otroka mlajših od 20 let, 14 odstotkov pa starih 40 let ali več (najstarejši med njimi so imeli več kot 60 let), so zapisali.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so bili očetje še leta 1992 navzoči pri manj kot desetini porodov, v 1995 skoraj pri četrtini, v 2000 že pri več kot polovici in predlani pri 84 odstotkih. Pri materah, ki so rodile prvič, je bil ta delež še večji (88 odstotkov).
Lani je bilo očetovstvo priznano za 8492 otrok. Pri 85 odstotkov so očetje to storili že pred njihovim rojstvom, pri desetini pa v prvem mesecu po rojstvu. Tako je bilo za 98 odstotkov otrok očetovstvo priznano do otrokovega prvega leta starosti, za dva odstotka ali 144 otrok pa po dopolnjenem prvem letu - najstarejši med njimi so bili stari več kot 40 let.
V Sloveniji število razvez v zadnjih desetletjih ostaja približno enako, od 2000 do 2500 na leto, izjema je bilo leto 2020 s 1774 razvezami, kar na Sursu povezujejo z ukrepi v času covida-19, vendar se je v tem obdobju opazno spremenila struktura dodelitev vzdrževanih otrok.
Največ otrok je po razvezi dodeljenih v oskrbo materi, vedno bolj pa narašča skupno skrbništvo nad otroki. V letu 1985 je bilo med razvezami dva odstotka takih, ki so jim bili otroci dodeljeni v skupno varstvo, leta 2025 pa po navedbah Sursa 47 odstotkov.
Stopnja delovne aktivnosti je bila lani pri moških, starih med 18 in 64 let, za pet odstotnih točk višja (79 odstotkov) kot pri ženskah v tej starostni skupini (74 odstotkov). "Zanimivo pa je, da se razlika med stopnjama delovne aktivnosti moških in žensk ter tudi sama stopnja večinoma zvišuje s številom otrok," so zapisali.
Pri moških z enim otrokom je tako stopnja delovne aktivnosti lani znašala 86 odstotkov, pri ženskah pa 80 odstotkov. Med moškimi z dvema otrokoma se je stopnja zvišala na 93 odstotkov, med takimi ženskami pa na 86 odstotkov. Za osebe s tremi ali več otroki je stopnja delovne aktivnosti pri moških znašala 95 odstotkov, medtem ko je bila pri ženskah nižja, 84-odstotna. Stopnje delovne aktivnosti tako moških kot žensk z otroki v Sloveniji so bile lani med najvišjimi v EU.
Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, vendar tak delovni čas ni enakomerno razporejen med moškimi in ženskami. Lani je imelo med delovno aktivnimi tak delovnik pet odstotkov moških in 12 odstotkov žensk.
85 odstotkov delovno aktivnih moških in 80 odstotkov delovno aktivnih žensk lani ni imelo težav z usklajevanjem dela in družinskih obveznosti. Pet odstotkov moških je poročalo, da sta bili največji oviri dolg delovnik ali zahtevno in utrujajoče delo. Med ženskami je bilo takih desetina.
