Sanja Verovnik
Najprej ima lastnik možnost, da nedovoljeno gradnjo odstrani sam, če tega ne stori, ukrepa država. Fotografija je simbolična.
V Sloveniji črne gradnje ostajajo trdovraten pojav – od garaž in prizidkov do vikendov in industrijskih objektov. Trenutno je v izvršilnem postopku več kot 3300 objektov, letno pa prispe na tisoče novih prijav. Inšpektorji opozarjajo na dolgotrajne postopke, projektanti pa na dediščino desetletij izogibanja redu. Bo nova zakonodaja prinesla več reda?
V članku še izveste:
Kako potekajo postopki rušenja črnih gradenj in kdo plača stroške.
Zakaj se izvršilni postopki pogosto vlečejo več let.
Kaj pravi statistika: število prijav, nerešenih zadev in padec števila inšpektorjev.
Zakaj so projektanti kritični do pretekle zakonodaje in neurejenih evidenc.
Kako novela gradbenega zakona širi možnosti legalizacije starejših stavb.
Zakaj država zavrača očitke, da bi "nagrajevala kršitelje".
V članku še izveste:
Kako potekajo postopki rušenja črnih gradenj in kdo plača stroške.
Zakaj se izvršilni postopki pogosto vlečejo več let.
Kaj pravi statistika: število prijav, nerešenih zadev in padec števila inšpektorjev.
Zakaj so projektanti kritični do pretekle zakonodaje in neurejenih evidenc.
Kako novela gradbenega zakona širi možnosti legalizacije starejših stavb.
Zakaj država zavrača očitke, da bi "nagrajevala kršitelje".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
