(Ne)dostopnost za ljudi z invalidnostjo v praksi: "Zakon velja, a ena stopnica še vedno odloča o tem, kdo lahko vstopi"

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
29.12.2025 05:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Brez klančine invalidi na vozičku težko dostopajo do lekarn, zdravstvenih domov, trgovin, šol ...
Brez klančine invalidi na vozičku težko dostopajo do lekarn, zdravstvenih domov, trgovin, šol ...
Andrej Petelinšek
Po 15 letih prilagoditvenega obdobja bi morale biti vse stavbe v javni rabi dostopne tudi invalidom – a realnost je pogosto drugačna. Osebne zgodbe in opozorila stroke razkrivajo, zakaj ena stopnica še vedno pomeni nepremostljivo oviro in zakaj zakonodaja sama po sebi ne zadošča.

V članku še izveste:

- Kako je paraplegik Igor Plohl v Lenartu pomagal odpravljati arhitektonske ovire in zakaj jih je kljub temu še veliko.

- Zakaj javni promet, kulturne ustanove in celo sanitarije pogosto niso prilagojeni invalidom.

- Kako nedostopnost vpliva na izobraževanje, zaposlitev in samostojnost invalidov.

- Zakaj se globe za nedostopne stavbe sicer uvajajo, a se še ne bodo obračunale.

- Kaj so najpogostejše napake pri "formalnih" prilagoditvah, kot so nevarne klančine.

- Kateri objekti v Sloveniji in tujini dokazujejo, da je dostopnost izvedljiva, če obstaja volja. 
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta