Med darili, o katerih so KPK poročali zavezanci v lanskem letu, na primer izstopa nakit, katerega vrednost je bila ocenjena na skoraj 35.000 evrov. Lani so zavezanci sicer poročali o 210 prejetih darilih, od tega je bilo protokolarnih 175, priložnostnih pa 35. Sezname daril je oddalo 40 subjektov, o največ prejetih darilih so poročali z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (59 daril) in iz urada predsednice republike (53). Več kot deset daril so prejeli še v kabinetu predsednika vlade in - na Zavodu RS za zaposlovanje. Poročanje je obvezno o vseh prejetih protokolarnih darilih, ki postanejo last organizacije, in o priložnostnih darilih, katerih vrednost presega 50 evrov.
Kam z dragimi darili, ki postanejo last države?
Medtem ko je vrednost priložnostnih daril, ki jih lahko sprejmejo funkcionarji in javni uslužbenci, omejena na največ sto evrov, zakon vrednosti protokolarnih daril ne omejuje, opozarjajo na KPK. Lani so med prijavljenimi protokolarnimi darili izstopala tista, ki so jih podarjali visoki predstavniki držav Bližnjega vzhoda in Srednje Azije. Predsednica republike je na primer ob uradnem obisku v Kazahstanu prejela komplet uhanov, ogrlice in prstana, po strokovni oceni vrednih 34.580 evrov, ob uradnem obisku v Katarju pa stekleničko parfuma z dragimi kamni, ki je na podlagi preverjene cene na trgu vredna 18.000 evrov. Obe protokolarni darili sta v skladu z zakonskimi določbami ostali v lasti subjekta javnega sektorja.
V seznamih daril je komisija zaznala tudi večje število ročnih ur višjih vrednosti, ki so jih ob protokolarnih dogodkih podarjali visoki predstavniki Katarja, Uzbekistana in Jordanije. Njihova vrednost znaša od 400 pa do 28.000 evrov.
Komisija že dlje časa zaznava problematiko razpolaganja s temi protokolarnimi darili oziroma njihove hrambe. Zato je lani na ministrstva za javno upravo, finance in pravosodje naslovila predlog za spremembo aktov, ki bi to podrobneje uredili. Kot eno od rešitev so v KPK predlagali, da bi zakonsko uredili namensko in transparentno razpolaganje s protokolarnimi darili, na primer z organizacijo javnih dražb. Izkupiček od prodaje bi se lahko usmerjal v državni proračun ali v druge namene v javno korist.
