Bodo pa razmislili o spremembi zakonodaje glede nabora tistih, ki dostopajo do tajnih podatkov brez posebnega dovoljenja. Poslanec SDS Žan Mahnič je namreč v sredini avgusta vladi predlagal, da predsednici Nataši Pirc Musar prepreči dostop do poročil slovenskih obveščevalnih služb.
A so mu v vladi zdaj odgovorili, da bosta Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) svoje naloge poročanja predsednici republike izvajala še naprej, saj navedeno določata tako zakon o Sovi kot zakon o obrambi.
Področje obravnavanja in varovanja tajnih podatkov pa ureja zakon o tajnih podatkih. Ta opredeljuje, da imajo pravico dostopa do tajnih podatkov samo tiste osebe, ki imajo ustrezno dovoljenje in se morajo s tajnimi podatki seznaniti zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog, torej da imajo t. i. "potrebo po vedenju".
Kdo lahko dostopa do tajnih podatkov?
Zakon sicer določa tudi izjeme, ki lahko do tajnih podatkov, vezanih na opravljanje določene funkcije, dostopajo brez posebnega dovoljenja. To so poleg predsednika republike in predsednika vlade tudi poslanci in državni svetniki, generalni sekretar državnega zbora, ministri in predstojniki vladne službe, sodniki, tožilci, generalni državni odvetnik in njegov namestnik, varuh človekovih pravic in v omejenem obsegu njegov namestnik, guverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije, člani Računskega sodišča in Fiskalnega sveta, člani Državne revizijske komisije, zagovornik načela enakosti in informacijski pooblaščenec.
Dostop do tajnih podatkov brez izdaje dovoljenja imajo na podlagi funkcije tudi člani komisije DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb.
Tajnega podatka nihče ne sme dobiti prej in v večjem obsegu, kot je to potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog ali funkcije in jih ne smejo uporabljati za druge namene.
Kdaj posameznik nima več dostopa?
Dostop do tajnih podatkov, vezan na funkcijo in podeljen z zakonom, lahko preneha s prenehanjem funkcije določene osebe, pri predsedniku republike pa tudi v primeru ustavne obtožbe. Ne more pa jim dostopa odvzeti izvršilna veja oblasti, opozarja vlada v odgovoru.
Vlada ob tem poudarja, da je Slovenija s sprejemom zakona o tajnih podatkih to področje uskladila s standardi EU in Nato in drugih držav članic ter na področju varovanja tajnih podatkov postala partnerica, vredna zaupanja. "Republika Slovenija ima na področju dostopa do tajnih podatkov na podlagi funkcije (ex lege) primerljivo pravno ureditev z ostalimi članicami EU ter Nato, saj njihova pravna ureditev s področja varovanja tajnih podatkov dostop do tajnih podatkov na podlagi funkcije določa najmanj izvoljene predstavnike ljudstva ter predsednike sodišč in sodnike, odvzema te pravice pa prav tako ne predvideva," so zapisali.
Obenem pa ugotavljajo, da "imamo v Sloveniji, v primerjavi z našimi partnericami, določen zelo širok nabor oseb, ki so izjeme in ne potrebujejo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, ampak lahko dostopajo do tajnih podatkov že na podlagi same funkcije".
Vlada meni, da bi moral biti nabor oseb, ki lahko dostopa do tajnih podatkov brez posebnega dovoljenja, omejen le na ključne nosilne funkcije v državi. "Tako da bomo v zvezi z navedenim na vladi in uradu vlade za varovanje tajnih podatkov preučili možnost spremembe in dopolnitve zakona o tajnih podatkih, ki bo prispevala k večji varnosti ter zmanjšala možnost morebitnih zlorab tajnih podatkov," so navedli v odgovoru poslancu Mahniču.
