Vida Božičko Štajnberger
Letošnja sezona je pridelovalce sadja ponovno postavila pred resnico – letina jabolk je tretja najslabša v desetletju, hruške pa komajda sledijo. Nihanja pridelka so vse večja, kmetje pa opozarjajo, da bi že osnovne zaščitne mreže in oroševalni sistemi lahko rešili situacijo.
V članku še izveste:
- Trenutno je s protitočnimi mrežami pokrita le tretjina intenzivnih sadovnjakov, oroševalne sisteme pa ima le pet odstotkov sadjarjev.
- Stroka ocenjuje, da bi v prihodnjih 10 do 20 letih potrebovali vsaj 20.000 ha namakalnih sistemov, da bi zagotovili stabilno pridelavo.
- Za popolno samooskrbo z zelenjavo bi potrebovali dodatnih 25 do 30 hektarjev sodobnih rastlinjakov, kar predstavlja okoli 100 milijonov evrov vredno investicijo.
- Samooskrba Slovenije ostaja nizka: 27 odstotkov pri sadju in 37 odstotkov pri zelenjavi.
- Kot svetli zgled se izpostavlja Južna Tirolska, kjer popolna pokritost sadovnjakov in oroševanje zagotavljata stabilno pridelavo tudi v ekstremnih vremenskih razmerah.
- Ministrstvo pripravlja vizijo Kmetijstvo 2040, a vprašanje ostaja: bodo ideje res izvedljive ali le nova "mapa želja"?
V članku še izveste:
- Trenutno je s protitočnimi mrežami pokrita le tretjina intenzivnih sadovnjakov, oroševalne sisteme pa ima le pet odstotkov sadjarjev.
- Stroka ocenjuje, da bi v prihodnjih 10 do 20 letih potrebovali vsaj 20.000 ha namakalnih sistemov, da bi zagotovili stabilno pridelavo.
- Za popolno samooskrbo z zelenjavo bi potrebovali dodatnih 25 do 30 hektarjev sodobnih rastlinjakov, kar predstavlja okoli 100 milijonov evrov vredno investicijo.
- Samooskrba Slovenije ostaja nizka: 27 odstotkov pri sadju in 37 odstotkov pri zelenjavi.
- Kot svetli zgled se izpostavlja Južna Tirolska, kjer popolna pokritost sadovnjakov in oroševanje zagotavljata stabilno pridelavo tudi v ekstremnih vremenskih razmerah.
- Ministrstvo pripravlja vizijo Kmetijstvo 2040, a vprašanje ostaja: bodo ideje res izvedljive ali le nova "mapa želja"?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
