Miha Dajčman
Zadnji dogodki okoli Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba so v slovenski spletni prostor vnesli nenavadno predvolilno dinamiko, kjer oblast trči ob surovo realnost družbenih omrežij. Premier Golob je na novinarski konferenci javnost obvestil o domnevnem kibernetskem napadu iz tujine, ki naj bi bil morda naročen iz Slovenije (napadena sta bila Instagram profila Goloba in Gibanja Svoboda). A medtem ko premier opozarja na "hibridno predvolilno vojno", se zdi, da se je stranka ujela tudi v precej bolj "domačo" komunikacijsko zanko, ki odpira vprašanja o doslednosti in razumevanju svobode govora.
V središču dogajanja se je znašel Aleksandar Repić, na Instagramu znan pod imenom Nepridiprav. Gre za vplivneža z več kot 100 tisoč sledilci, čigar preteklost je vse prej kot nepopisana - pred leti je bil obsojen in je prestajal zaporno kazen, v zadnjem času pa si je ustvaril podobo nekakšnega ljudskega razsodnika, ki "rešuje krivice tam, kjer sistem odpove". Njegove akcije pogosto potekajo zunaj pravnih poti, a mu prinašajo ogromen spletni doseg. Od izpostavljanja sporov v glasbenem svetu (primer Maraaya - Nika Zorjan) in lova na spletne predatorje, do ene ključnih vlog pri obtožbah zoper reperja Challeta Salleta ... Repić (njegov Instagram profil je viden le njegovim sledilcem) je vešč uporabnik digitalnih orodij in spreten provokator, ki natanko ve, kako nagovoriti in mobilizirati svojo bazo sledilcev.
Tokrat je svojo spletno moč usmeril proti Svobodi. Potem ko je stranka na Instagramu (v t. i. zgodbi oziroma storyju) objavila anketo o tem, ali se ljudje v Sloveniji počutijo svobodne, je Repić svoje sledilce pozval, naj množično glasujejo. Ko je rezultat postal neugoden za vladajočo stranko, je ta anketo umaknila, kar je sprožilo val ogorčenja. Repić in njegovi sledilci zdaj profilom stranke in premierja očitajo ne le brisanje ankete, temveč tudi sistematično brisanje komentarjev in onemogočanje komentiranja. Spletni uporabniki opozarjajo, da je takšna oblika cenzure v neposrednem nasprotju z imenom vladajoče stranke ter da se "Svoboda", ki utiša lastne državljane, ko ji ti nastavijo ogledalo, odreka svojemu osnovnemu poslanstvu.
Ironija celotne situacije pa je še večja, če se spomnimo razkritij v oddaji Tarča pred nekaj tedni. Takrat so bili prav vladni strani očitani sporni prijemi na Facebooku, kjer so izbrane politike in nekatere gospodarske subjekte hvalili očitno lažni profili. Takšnih metod se je v preteklosti posluževal predvsem desni politični pol (zloglasna "klet" na omrežju X, nekdanjem Twitterju), zato je prenos teh praks na trenutno vladajočo stran za mnoge toliko bolj razočarajoč.
Gibanje Svoboda, ki je bilo obtoženo uporabe lažnih profilov za lastno promocijo, se zdaj brani pred "napadom" z argumentom, da so kritični državljani zgolj boti. Toda na objave o "napadih iz tujine" so uporabniki pod taktirko Nepridiprava odgovorili s poplavo komentarjev z oznako #nismofejk. Prava Instagram drama, torej.
Vendar pa v tej zgodbi ne smemo povsem izključiti možnosti, da se je v ozadju dejansko odvijal tudi tehnični kibernetski napad. Ali so pri Gibanju Svoboda res tarča zunanjih vdorov, bodo morale potrditi ali ovreči pristojne službe. Resnica o tem, ali je šlo za koordinirano tehnično subverzijo ali zgolj za viralen odziv nezadovoljnih državljanov, bo znana šele z uradnimi poročili. Do takrat pa ostaja grenak priokus, da je stranka vsakršno kritiko vnaprej označila za kibernetski napad.
Kakšne bodo posledice tega vrenja le mesec dni pred volitvami? Čeprav dogajanje na Instagramu morda ne bo drastično spremenilo končnega razmerja moči med največjimi strankami, pa lahko močno vpliva na aktivacijo določene volilne baze. Mislimo predvsem na mlade, ki se volitev pogosto ne udeležujejo redno ali pa spadajo v skupino neopredeljenih. Ko se ta populacija začne čutiti osebno užaljeno - ker jih oblast označi za "lažne" ali jim onemogoči komentiranje - se lahko zgodi nepredviden preobrat. Namesto apatije se lahko rodi kljubovalna aktivacija: odločitev, da se na volišča odpravijo prav zato, da dokažejo svoj obstoj. Pa četudi gre za reakcijo, ki jo je sprožil Nepridiprav, čigar ime je glede na njegovo preteklost iz črne kronike več kot ustrezno, njegov motiv pa v primeru zadnjega "napada" ni znan.
Gibanje Svoboda se je tako začelo utapljati v živem blatu lastne komunikacijske strategije. Namesto da bi se soočili z nepriljubljenostjo ali spretno odgovorili na provokacijo vplivneža, so izbrali obrambno držo, ki jih odtujuje od digitalno aktivne generacije. Za nameček se je Svoboda v konflikt s spletnimi uporabniki zapletla povsem sama, brez jasnega posredovanja opozicije. Nepridiprav pa je dokazal, da lahko posameznik z močno bazo sledilcev povsem zmede vladni PR-aparat in morda celo vpliva na volilno udeležbo tistih, ki so politiko doslej ignorirali.
