S septembrom in šolskim zvoncem se v šole vrneta vrvež in otroška radovednost. Navdušeni bralci zagotovo tudi poleti niso zamudili priložnosti, da bi brali, tisti pa, ki knjig morda sploh niso odprli, imajo med šolskim letom še dodatne priložnosti in spodbude za branje. Ena od teh je bralna značka in tudi šolske knjižnice so lahko vabeče. Med številnimi knjigami, ki so bralcem na voljo, so že vrsto let zelo priljubljeni naslovi angleške avtorice Julie Donaldson, ki je skupaj z ilustratorjem Axlom Schefflerjem ustvarila vrsto imenitnih slikanic, ki sta jih v slovenski jezik prepesnila Milan in Nina Dekleva. Zgovoren je podatek, da je bilo doslej samo v slovenščini prodanih več kot sto tisoč njunih knjig.
O zajcu z oranžnimi ušesi
Poleg Zverjasca in Zverjaščka se na slovenskih knjižnih policah najdejo še Hiška, majhna kot miška, Bi se gnetli na tej metli?, Zgodbe iz želodjega gozda, Polž na potepu na kitovem repu, Najprisrčnejši velikan, Mamica, kje si?, Mišji razbojnik, Zog, Lini in Lazi, Palčič, Pet grdin, Zog in leteča zdravnika, Hudobci, Superdeževnik ... Mnoge od njih je bilo mogoče videti tudi v Živ žavu na nacionalni televiziji, saj so pravljice doživele ekranizacijo in so spretno sinhronizirane v slovenščino. Prav tako pa so liki iz znanih pravljic oživeli tudi na odrskih deskah v obliki lutkovnih predstav. In v naslednjih dneh se bo pisani druščini karakterjev – tako ljudi, živali kot povsem domišljijskih likov – pridružila še … Zverjaščkova babi.
Najprej se pomudimo pri avtorici pravljic, ki je to postala šele pri 45 letih. Danes jih Julia Donaldson šteje 77, čez nekaj dni bo upihnila še eno svečko več. Njen življenjepis razkriva, da je imela bujno domišljijo že …, odkar pomni. Odraščala je v veliki viktorijanski hiši v Londonu s starši, babico, teto, stricem, mlajšo sestro Mary in mačkom Geoffreyjem. Za slednjega sta s sestro verjeli, da je pravzaprav princ, zato sta se prepirali, katera se bo poročila z njim, je mogoče prebrati v njenem življenjepisu. Že v šoli je rada pisala zgodbe, prva, ki se je spomni, je bila o zajcu z oranžnimi ušesi, ki so bila videti kot korenje.
Hiška, majhna kot miška
Četudi je pisati začela šele v odraslosti, njeni zametki pisateljske kariere in odločitev zanjo segajo v otroštvo. "Za peti rojstni dan mi je oče podaril zelo debelo knjigo z naslovom Knjiga tisočerih pesmi. Bila mi je zelo všeč. Pesmi sem brala, jih recitirala, se jih naučila in nato začela pisati svoje. Čeprav sem si že takrat želela postati pesnica, sem se kasneje odločila, da bi raje nastopala na odru. To mi ni povsem šlo, zato sem opravljala še druge službe – poučevala in delala v založništvu. Ampak nekako sem kasneje počela, kar sem želela takrat, ko sem bila stara pet let. Menim, da se to dogaja kar mnogim ljudem," pravi avtorica v odgovorih na številna vprašanja na njeni spletni strani.
Kot že omenjeno, je nekaj časa nastopala. Po srednji šoli je na univerzi v Bristolu namreč študirala gledališko igro in francoščino. Med študijem je spoznala svojega moža Malcoma, študenta medicine, ki se je le redko ločil od kitare. Pred rojstvom treh sinov sta Julia in Malcom nastopala kot potujoča igralca, Julia pa je o njunih doživetjih pisala pesmi. To jo je privedlo do glasbenih nastopov; predvsem je veliko nastopala v otroških oddajah na televiziji. In iz ene od teh pesmic je nastala slikanica, ki jo pri nas poznamo pod naslovom Hiška, majhna kot miška.
Idej ji ne zmanjka
Na vprašanje, kje in kako dobi navdih, Julia Donaldson odgovarja: "Kjerkoli in povsod!" Piše o tem, kaj se je dogajalo njenim otrokom, o spominih na svoje otroštvo, o stvareh, ki jih ljudje govorijo, o krajih, ki jih obiskuje, starih ljudskih pripovedkah in pravljicah. "Zame ni najtežje dobiti idejo, veliko težje jo je spremeniti v zgodbo z začetkom, sredino in koncem," pravi pisateljica, ki objavlja tudi skice svojih pesmi in dodaja, da je včasih ob njih kar precej kaotično. "Lahko traja mesece ali leta, da se rodi in zraste ideja in da načrtujem knjigo. To je zelo pomemben del. Ko pa sem pripravljena, lahko pisanje traja od enega tedna (za slikanico) do šestih mesecev (za knjigo s poglavji). Pri Zverjascu sta ideja in faza načrtovanja trajali eno leto, pisanje pa približno dva tedna." In ko smo že pri Zverjascu – knjiga bi pravzaprav morala biti o tigru, a Julia Donaldson ni našla nobene dobre rime na besedo tiger, zato si je izmislila namišljeno pošast.
Avtorica priznava, da je pisanje zelo težek proces. "Pogosto se zataknem ali imam občutek, da nikamor ne napredujem, da se mukotrpno počasi premikam, brez inspiracije. Ko pa se zavem, da zgodba navsezadnje deluje, je to zelo vznemirljiv občutek. Na koncu tudi zelo rada naredim vse popravke. Lepo je, ko pridejo prve grobe ilustracije in vidim, kakšni bodo moji liki," razlaga o svojem delu dobrodušna pisateljica. Pravi, da je napisala 210 knjig, od tega jih je 90 mogoče kupiti v trgovinah, ostale so namenjene šolam. "Torej potrebujem zelo veliko knjižno polico," se nasmehne.
Zabavati in naučiti otroke
Julia Donaldson je v posamičnih letih postala najuspešnejša angleška avtorica nasploh, po zaslužku se uvršča tudi pred J. K. Rowling, avtorico Harrya Potterja. "Julia je našla res lepo obliko zabavati otroke in jih hkrati tudi nečesa naučiti na nevsiljiv način. Je dobra pesnica, tukaj ni kaj govoriti, zato ima tudi občutek za zgodbo, ki jo v svojih verzih izpelje. In samo čakali smo lahko nestrpno, da bo vpeljala v družino Zverjasca in Zverjaščka tudi babico. Ta babi je res prisrčna. Zdaj lažje vidimo, zakaj sta njena potomca tako zanimiva in prijazna," pravi odličen prevajalec zgodb Julie Donaldson pesnik Milan Dekleva.
Da se zelo veselijo izida nove knjige Julie Donaldson in Axla Schefflerja, Zverjaščkova babi, pravi urednica otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Irena Matko Lukan. Knjiga bo 10. septembra hkrati izšla po vsem svetu, "vsi otroci po svetu bodo hkrati brali Zverjaščkovo babi v svojem jeziku". To je, glede na to, da so knjige ustvarjalnega tandema prevedene v več kot 105 jezikov, lepa številka. "Sta tako močan ustvarjalni tandem, da praktično skorajda ni države, kjer ne bi poznali vsaj kakšne od njunih knjig," pravi urednica in dodaja, da se je pri nas navdušenje začelo leta 2005 prav z Zverjascem in nadaljevalo leto kasneje z Zverjaščkom, ki pa je v izvirniku Zverjaščica, a so ji pri nas zaradi rim, v dogovoru z avtorjema, spremenili spol.
Ena najbolj priljubljenih pisateljic na svetu je ohranila radovednost, igrivost, "tisto, kar bi privoščili vsakemu človeku", razmišlja urednica, ki jo veseli, da so priljubljene knjige, ki so tudi kakovostne, kar ni vedno samoumevno. Dodaja, da je značilnost knjig omenjenih avtorjev tudi ta, da dajo besedo tistim, ki so manj močni, včasih je lahko najmanjša žival prebrisana, pogumna, močna, tako iz besedila kot ilustracije pa veje zelo veliko humorja. Knjige Julie Donaldson in Axla Schefflerja vabijo otroke v svet branja, pisanja in ustvarjanja, kar je še posebno pomembno v časih, ko raziskave kažejo, kako je z odnosom do branja, branje pa razvija tudi sočutje, empatijo in kritično mišljenje. "Oba avtorja sta velika humanista, ki jima je zelo mar, kako bomo na svetu živeli, v zgodbe vpletata vrednote, podobno kot to poznamo pri ljudskih pripovedih," še poudari Irena Matko Lukan. Zato ni presenečenje, da so ob izidu nove knjige vse založbe po svetu del pravljic dolžne podariti dobrodelni organizaciji, pri nas jih bo prejela Zveza prijateljev mladine Slovenije.
