15. festival Dokudoc bo izpostavil filmske zgodbe, ki bi lahko ostale nevidne in zamolčane

Petnajsti letnik festivala bo nosil naslov Ko tišina zakriči in bo vabil k razmisleku o moči dokumentarnega filma in njegovem poslanstvu, da vidi, posluša in ohranja zgodbe, ki bi sicer lahko ostale nevidne in zamolčane. Temu primerno letošnja grafična podoba temelji na napetosti med tišino in pričevanjem. "Njeno izhodišče je doganje v Iranu, kjer nas zgodbe posameznic in posameznikov opominjajo, kako hitro lahko nasilje, nadzor in omejevanje svobode postanejo del vsakdana. A pričevanje ni le prekinitev tišine. Je dejanje, ki omogoča, da nekaj vidimo, razumemo, spoznamo. Ko pa nekaj zares vemo, to od nas zahteva tudi odziv."

Številne mariborske premiere

Od 10. do 13. septembra bodo prikazali 17 celovečernih dokumentarnih filmov, od katerih bo kar nekaj zelo odmevnih, več jih bo tudi sploh prvič prikazanih v Mariboru.

V četrtek bodo festival ob 19.30 odprli z mariborsko premiero filma Ko pridem ven (2025) režiserja Metoda Pevca, že prej pa bodo ob 12. in 17. uri prikazali film Poletne počitnice (2026) Petre Seliškar, prav tako prvič v Mariboru. V petek bomo videli filme Fotograf (2026) Mihe Čelarja, Kar je treba storiti (2025) Srđana Kovačevića in Virtualno dekle (2025) Barbore Chalupove, v soboto filme Začasni nomad (2026) Valentina Mackeja, Triglav, pot odrešitve (2026) Rožleta Bregarja in Aleša Žemlje, Kdor ne skače (2026) Borisa Petkoviča, Ples življenja (2026) Siniše Gačića, Sledi pripadanja (2025) Tatjane Božić in Mirovnik (2025) Ivana Ramljaka. V nedeljo, zadnji dan festivala, se bodo zvrstili še filmi Fiume o morte! (2025) Igorja Bezinovića, Moja prijateljica Sely (2025) Maje Alibegović, Varuh Gozda (2025) Raduja Mocanuja in Mihaia Gavrila Dragoleje, Ne pozabi me (2025) Anje Medved, Mož s tisoč obrazi (2024) Sonie Kronlund in Yugo gre v Ameriko (2026) Filipa Grujića in Alekse Borkovića.

Dodatno širino bodo festivalu dali spremljevalni dogodki. Tu je na prvem mestu treba omeniti predavanje Igorja Bezinovića, režiserja filma Fiume o morte!, ki bo o nastajanju svojega uspešnega projekta spregovoril v nedeljo ob 11. uri v Sodnem stolpu.  Udeležba je brezplačna. V soboto ob 18. uri bo na isti lokaciji še pogovor o distribuciji dokumentarnih filmov. Ves čas festivala bo potekala delavnica dokumentarnega filma. Videli bomo koncert zasedbe Dialektika (četrtek ob 19.30), medtem ko bo v soboto zvečer na after partyju glasbo vrtel Brane Rončel.

Na začetku dva tisoč, danes 45 tisoč evrov proračuna

"Minilo je 15 let od obdobja, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture 2012," se pred začetkom 15. edicije začetkov spominja vodja festivala Maja Malus Azhdari. "Eden od trajnostnih rezultatov tega časa je tudi Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki je nastal ob takratni povečani podpori in zanimanju za slovenski dokumentarni film. V teh letih je festival Dokudoc zrasel iz majhne iniciative v pomembno stičišče dokumentarnega filma v Sloveniji. Na začetku smo festival pripravljali z okoli 2000 evri sredstev, danes ga izvajamo s približno 45.000 evri. To predstavlja pomemben napredek, vendar še vedno premalo za stabilnejši razvoj festivala, saj nimamo niti ene redno zaposlene osebe. Vsi sodelavci festival pripravljamo ob svojih drugih zaposlitvah."

Kot pravi Maja Malus Azhdari, je hkrati izziv in zadovoljstvo, v vsakem primeru pa je festival v vseh teh letih postal prostor razvoja kadrov. "Številni sodelavci, ki so svojo pot začeli pri festivalu, danes zasedajo pomembna delovna mesta v kulturnem prostoru. Nekateri pri festivalu vztrajamo že od začetka, vmes pa smo odrasli, dobili otroke in redne zaposlitve. Veseli smo razvoja ljudi, ki so zrasli ob festivalu, vendar si želimo, da bi tudi Dokudoc lahko ustvaril stabilnejše pogoje dela, kakršne imajo številni primerljivi dokumentarni festivali v tujini. Prav stabilnost financiranja je temelj dolgoročnega razvoja festivala. Zato sem toliko bolj ponosna na našo ekipo, ker zmoremo res veliko predanosti za dokumentarni film."

Maribor postal pomembno stičišče ustvarjalcev

Ker Maribor še vedno nima mestnega kina, se festival letos ponovno odvija na dosedanji lokaciji. "Ker ima Maribor že več let izzive pri vzpostavitvi mestnega kina, je festival Dokudoc v tem času iskal različne prostorske rešitve. Svoje zatočišče je našel v Sodnem stolpu, ki je postal eden od pomembnih festivalskih prostorov. Po prenovi je objekt sicer pridobil sanitarne prostore, vendar se je zaradi prostorske ureditve zmanjšala možnost ustrezne postavitve projekcijske opreme, zato so bili pogoji za filmske projekcije omejeni. Zdaj v Sodnem stolpu izvajamo strokovni program festivala. Festival se je v zadnjih letih preselil v Veliko dvorano Lutkovnega gledališča Maribor, ki je omogočila ustreznejše tehnične pogoje, kakovostnejšo izvedbo filmskih projekcij ter boljšo kinematografsko izkušnjo za občinstvo. Konzorcij Film in Maribor je Mestni občini Maribor pomagal pri nakupu DCP-projektorja, ki je nameščen v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor in je pomembno olajšal izvedbo festivala Dokudoc."

V prihodnjem letu se obeta velika sprememba. Ne samo za festival, ampak za celotno mesto. Kaj vodstvo festivala Dokudoc pričakuje od novega Kina Rotovž? "Zdaj so končno na mizi tudi razpisi za ključna delovna mesta v prihodnjem mestnem kinu. Z novim Kinom Rotovž si obetamo tesno sodelovanje in verjamemo, da lahko skupaj ustvarimo še močnejšo filmsko ponudbo za Maribor, predvsem na področju dokumentarnega filma."

Obeti za prihodnost so še naprej izjemno pozitivni. "Z rastjo proračuna je festival pridobil možnost, da v mesto pripelje več tujih filmov, jih prevede v slovenski jezik in jih približa domačemu občinstvu. Maribor je postal pomembno stičišče dokumentarnih ustvarjalcev iz vse Slovenije, ki se v času festivala srečujejo, povezujejo in izmenjujejo izkušnje. Tujim gostom pa vsako leto predstavljamo Maribor kot odprto, ustvarjalno in gostoljubno mesto. Naša vizija prihodnosti je, da Dokudoc še naprej raste kot prostor kakovostnega dokumentarnega filma, strokovnih srečevanj, razvoja občinstva in povezovanja filmskih ustvarjalcev z mestom, ki končno dobiva infrastrukturo, kakršno si filmska kultura v Mariboru zasluži," je povedala Maja Malus Azhdari.