Letošnje poletje je bilo v Sloveniji rekordno vroče, glede na dolgoletno povprečje med letoma 1991 do 2020 je bilo toplejše za približno 2,8 stopinje Celzija in nekoliko toplejše od prej rekordno vročih poletij leta 2003 in 2024, pravi klimatolog Gregor Vertačnik. "Odklon je bil še večji pri dnevni najvišji temperaturi, se pravi, da so bili popoldnevi še bolj izrazito nadpovprečno topli, pri najvišji temperaturi je bil odklon približno 3,6 stopinje Celzija, pri najnižji pa 1,9 stopinje Celzija." Kaj je še zaznamovalo letošnje poletje in kakšno vreme nas čaka v naslednjih dneh?
Državni rekordi po Evropi
Dva vročinska valova je prineslo leto 2026 - prvega konec junija, ko so 29. junija izmerili tudi nov slovenski temperaturni rekord za junij, v Podnanosu je bilo 38,7 stopinje Celzija. "Potem se je nekoliko ohladilo, vendar je bilo še vedno nadpovprečno toplo. Malo bolj izrazita otoplitev je bila v drugi polovici julija, nato se je hitro začel nov vročinski val, ki je bil najmočnejši v tem poletju in je trajal do sredine avgusta. V tem vročinskem valu je bilo na nekaterih merilnih mestih kar devet ali celo deset dni zapored nad 35 stopinj Celzija," o še enem rekordu razlaga Vertačnik. Tudi trajanje celotnega vročinskega vala, ponekod celo 20 ali 21 dni, je bilo rekordno za številne dele Slovenije.
V drugem vročinskem valu so izmerili najvišje temperature v celem poletju. Tako je bilo 2. avgusta na postaji Koper-Markovec 40,1 stopinje Celzija, dva dni kasneje pa v Marinči vasi na Dolenjskem 39,6 stopinje Celzija. "Te vrednosti so sicer izjemno visoke za poletje, niso pa rekordne. Absolutni rekord še vedno ostaja 40,8 stopinje Celzija, izmerjen 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki," postreže s podatkom Vertačnik.
V številnih drugih delih Evrope so izmerili absolutno najvišje temperature, številne države po Evropi so dosegle "nov državni rekord": "Tako je bilo recimo v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, na Poljskem, v Nemčiji in ponekod drugod. Tam se je temperatura povzpela tudi do 41 ali celo 42 stopinj Celzija. Težišče vročine je bilo nekoliko severneje ali vzhodno od nas, na začetku junija pa tudi bolj v zahodni Evropi, predvsem je bilo ekstremno vroče v Franciji, kjer so izmerili do 45 stopinj Celzija."
Najtoplejši avgust od leta 1950
Po 20. avgustu se je s padavinami v Sloveniji nekoliko ohladilo. "Temperature so se približale dolgoletnemu povprečju, vendar se je avgust vseeno zaključil z izjemno visoko povprečno temperaturo." Z odklonom 3,7 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem smo preživeli najtoplejši avgust in tudi absolutno najtoplejši mesec od začetka primerljivih meritev v Sloveniji, torej od leta 1950 naprej.
Letošnje poletje je bilo toplejše za približno 2,8 stopinje Celzija glede na dolgoletno povprečje 1991-2020.
Sonca je bilo približno 18 odstotkov več, kot ga je običajno. Še posebno sončno glede na dolgoletno povprečje je bilo v gorskem svetu.
V nekaterih rekah v Pomurju so 30. junija izmerili preko 31 stopinj Celzija, na spodnji Savi preko 30.
Morje imelo na rekordni dan 30,2 stopinje, a absolutni rekord še vedno vztraja pri 31,1 stopinje leta 2010.
"Temperaturne razmere so bile to poletje zares izjemne, medtem ko pri padavinah ni bilo tako ekstremne, če gledamo poletje kot celoto. Na ravni države je bilo poletje približno sedmo najbolj suho v zadnjih 77 letih. Regionalne razlike so bile kar precej velike," pove klimatolog. Ponekod v zahodnem delu Slovenije, zlasti od Vipavske doline proti Ljubljanski kotlini, je bilo poletje celo marsikje običajno namočeno, medtem pa so na jugovzhodu Slovenije ponekod zabeležili najbolj suho poletje doslej, ponekod je padla manj kot polovica običajne poletne količine padavin.
K suši so poleg malo padavin prispevale tako visoke temperature kot tudi zelo veliko trajanje sončnega obsevanja. "Poletje je bilo namreč na državni ravni najbolj sončno doslej. Sonca je bilo približno 18 odstotkov več, kot ga je običajno. Še posebno sončno glede na dolgoletno povprečje je bilo v gorskem svetu." Vsi trije meseci letošnjega poletja so bili med petimi najtoplejšimi v merilnem nizu, kar pomeni, da je nenavadno visoka temperatura vztrajala vse tri mesece. "Najbolj izstopajoč je bil avgust. Julij je bil četrti najbolj suh doslej. Junij in avgust sta bolj izstopajoča tudi glede sončnega vremena, bila sta peta najbolj sončna meseca," sklene Vertačnik.
Nenavadno tople reke in jezera
Prav tako kot vročinski val so se spomladi začele sušne razmere na površinskih in podzemnih vodah, stopnjevale so se pa julija in vrh dosegle avgusta.
"Pomanjkanje padavin in visoke temperature so prispevali k temu, da so bile letošnje sušne razmere, čeprav niso bile ekstremne, vendarle nekaj posebnega. Nizkovodne razmere na površinskih vodah lahko uvrščamo med tri do štiri najbolj intenzivne v zadnjih 45 letih, medtem ko sušne razmere na podzemnih vodah uvrščamo na šesto mesto v zadnjih 45 letih," razlaga hidrolog Janez Polajnar.
Posebnost letošnjih sušnih razmer je bila, da so se združile z izjemno visokimi temperaturami. "Zato so bile ponekod rekordno visoke tudi temperature rek, nekatere reke v Pomurju so dosegle preko 31 stopinj Celzija, na spodnji Savi preko 30 stopinj Celzija. Tudi Blejsko in Bohinjsko jezero sta 30. junija dosegla svoj temperaturni rekord, okrog 28 stopinj. Tistega dne je morje imelo 30,2 stopinje, čeprav absolutnega rekorda nismo presegli, ta še vedno vztraja pri 31,1 stopinje. Zabeležen je bil leta 2010."
"Poletje" še do torka
Vstopili smo v meteorološko jesen, ampak imamo še vedno precej poletne razmere, pravi meteorologinja Katja Kozjek Mihelec. Do vključno torka lahko pričakujemo večinoma sončno vreme s temperaturami med 28 in 33 stopinjami Celzija, sredi prihodnjega tedna sledi sprememba. "Kot kaže, nas bo dosegla izrazita hladna fronta in prinesla ohladitev, hkrati pa težko pričakovane padavine. Predvidevamo, da bo padlo od 20 do 50 milimetrov dežja, ki bo razporejen po celi državi. Tega se marsikdo zelo veseli, hkrati se bo zaključilo to res dolgo in rekordno vroče poletje." Temperature v drugi polovici prihodnjega tedna bodo le malo nad 20 stopinj Celzija.
Drava in Mura z najnižjim pretokom
Količine podzemnih voda so se vztrajno zmanjševale, pa vendar tudi ekstremno nizkih gladin podzemnih voda letos niso zabeležili. "Izjemno sušne ali zelo sušne razmere smo beležili zlasti na območjih Koroške in Podravja pa na območju spodnje Save, spodnje Savinje in tudi na območju Notranjske in Dolenjske. Pri površinskih vodah pa izstopajo zlasti Dolenjska, kočevsko območje, spodnjesavsko območje ter Pomurje in Podravje." Na reki Muri so zabeležili rekordno nizek pretok v juliju, prav tako na Dravi: "Ti reki sta bili rekordno malo vodnati. Na drugih rekah pa smo beležili ene najnižjih poletnih vodnatosti v zadnjih 45 letih."
Polajnar poudarja, da padavine, ki so in bodo še padle, ne bodo bistveno izboljšale nizkovodnih razmer, vsaj ne v podzemnih vodah. "Za izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah bi potrebovali kar precej več padavin v daljšem časovnem obdobju. Na Gorenjskem bi potrebovali vsaj 100 milimetrov padavin, ki bi se infiltrirale na območje podzemnih voda v vodonosnike, kar pa pomeni, da bi morala biti skupna količina dežja skorajda dvakrat večja od tega. Potrebovali bi okoli 300 milimetrov padavin. Nekoliko manj, okrog 40 milimetrov padavin, bi potrebovali v plitvih vodonosnikih v vzhodni Sloveniji. Ocenjujemo, da bi le običajno jesensko deževje lahko dvignilo nivoje podzemnih voda na običajno raven do konca leta, če bo to deževje takšno, kot je običajno za jesen."
Izjemna suša
Začetki letošnje poletne suše imajo svoje korenine že v zgodnjem pomladanskem obdobju, pravi agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik: "O prvih znakih suše v površinskem sloju smo govorili že januarja zaradi slabe zimske zaloge, potem se je suša zelo sistematično začela odražati od sredine marca do sredine junija, ko smo na naših Sušomer alarmih že zaznali prve izjemno sušne razmere."
Poletje je razmere le še bolj intenziviralo, v marsikateri regiji so se vklopili rdeči alarmi. "To je bila posledica sovpadanja ekstremne vročine, vročinskih valov, ki so skupaj z neprimerno razporeditvijo padavin povzročili veliko izhlapevanje iz tal in iz rastlin. Tudi stopnja evapotranspiracije je dosegla izjemne vrednosti," razlaga agrometeorologinja. Izhlapevanje iz tal in rastlin je doseglo več kot pet milimetrov na dan, v nekaterih dneh celo sedem do osem milimetrov na dan. "To izhlapevanje je povzročilo, da so se tla zelo hitro posušila." Stopnja evapotranspiracije je bila še enkrat tolikšna kot običajno v tem obdobju. "Beležili smo kar 30 do 50 dni, ko je bila visoka evapotranspiracija prisotna v večjem delu Slovenije, razvoj suše se je letos razširil na vse regije."
Za izboljšanje stanja na kmetijskih površinah - "govorimo o ekstremni suši in to se odraža na vseh naših poljih" - bi potrebovali v posameznih koncih, predvsem v spodnjem Posavju, v Beli krajini, več kot 200 milimetrov postopnega dežja, opozarja Andreja Sušnik. Predvsem v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji razmere še vedno niso posebej ugodnejše. "Bolj ugodno stanje vlada mogoče v severozahodnem in zahodnem delu Slovenije, kjer smo beležili nekaj padavinskih dogodkov v preteklih dneh."
Ko so na ARSO gledali statistiko, kam se bo uvrstila letošnja suša po svoji gradaciji oziroma intenziteti, so ugotovili, da bo ta izjemna. "Kar osemkrat po letu 2000 smo beležili sušo takih razsežnosti, da je država razglasila naravno nesrečo. In leto 2026 se bo uvrstilo med ta leta. Po intenziteti pa lahko za letošnjo sušo rečemo, da je najobsežnejša, najintenzivnejša, kar se tudi izraža v gospodarski škodi v kmetijstvu," sklene strokovnjakinja in ob tem doda, da ocene škod še potekajo, saj vegetacijska sezona še ni končana, so pa posledice že jasno vidne na vseh segmentih kmetijske pridelave.
