Janša bi okrepil nadzor na zunanjih mejah EU: "Očitno je, da imamo težave s prehodi prek Sarajeva in Beograda"

STA, VA
07.10.2026 17:15

Predsednik slovenske vlade je na vrhu sredozemskih članic Evropske unije, MED9, v Splitu izjavil, da se v nasprotju z zahodnosredozemsko migracijsko potjo število nezakonitih prihodov po balkanski poti ne zmanjšuje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janez Janša v Splitu
Reuters

Zavzel se je za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU, kar bi po njegovih ocenah omogočilo tudi odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah.

Janez Janša je na novinarski konferenci po vrhu pozdravil izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu, ki po njegovih besedah že kaže določene rezultate, a opozoril na razlike med posameznimi migracijskimi potmi. "Število nezakonitih prehodov na zahodnosredozemski poti je precejšnje, vendar se zmanjšuje. Pri balkanski poti so razmere drugačne. Do začetka izvajanja pakta se številke niso zmanjševale, zato je treba nekaj storiti," je dejal. "Očitno je, da imamo težave s prehodi prek Sarajeva in Beograda," je ocenil in dodal, da je o tem na dvostranskih srečanjih v minulih dneh govoril tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in z italijansko premierko Giorgio Meloni.

Po Janševih besedah so problemu najbolj izpostavljene države na zunanjih mejah EU, ob tem pa jim je ponudil pomoč. "Želimo močan nadzor zunanjih meja in zmanjšanje nadzora na notranjih mejah oziroma njegovo popolno odpravo, saj je bil schengenski prostor uveden prav zaradi tega," je poudaril.

Izpostavil je tudi demografske razmere v Evropi. V devetih članicah MED9 živi okoli 200 milijonov ljudi, njihovo število pa zaradi razmerja med rodnostjo in umrljivostjo upada. Janša je ocenil, da Evropa na migracijske in demografske izzive ne more odgovoriti zgolj z gradnjo zidov na mejah. "Vsak dan po številu prebivalcev izgubimo eno manjšo lokalno skupnost. Iz zgodovine smo se naučili, da v takšnih razmerah ne moremo graditi zidov na mejah. Ne glede na to, koliko zidov zgradimo in kako visoki so, to ni učinkovito," je izjavil.

Voditelji članic skupine MED9 so govorili tudi o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU, širitvi, energetiki, varnosti ter razmerah na Bližnjem vzhodu. Sprejeli so splitsko deklaracijo, v kateri so se zavzeli za močnejšo, varnejšo, konkurenčnejšo in odpornejšo EU ter mir, stabilnost in blaginjo v Sredozemlju. Članice MED9 so poleg Slovenije še Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija ter Hrvaška, ki je z vrhom v Splitu sklenila svoje predsedovanje skupini.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta