Banka Slovenije predlaga dvig zneska, ki mora posamezniku, ki pri banki najame kredit, na mesec ostati, ko plača vse obveznosti iz kreditnih pogodb. S prvim januarjem 2027 bi ta mesečni znesek, ki ga banke uporabljajo za izračun kreditne sposobnosti, dvignili s 745 evrov (v veljavi je od julija 2023) na 840 evrov. Guverner Primož Dolenc je na konferenci za novinarje pojasnil, da bodo predlog, ki ga je sprejel Svet Banke Slovenije, dali v javno posvetovanje.
"Uvajamo namreč prakso javnega posvetovanja o predpisih oziroma aktih, ki jih v Banki Slovenije sprejemamo. S tem želimo širši javnosti, strokovnjakom in zainteresiranim deležnikom omogočiti, da že v fazi priprave podajo svoje pripombe in predloge," je pojasnil guverner. Končno odločitev o dvigu mesečnega zneska na 840 evrov nameravajo sprejeti do konca leta.
"Pri oceni smo v skladu z uveljavljeno metodologijo upoštevali izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je pripravilo pristojno ministrstvo ter objavilo konec lanskega leta, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027," je razložil Primož Dolenc. Pri izračunu so upoštevali rast cen v obdobju od leta 2023 do 2025 pa tudi v letošnjem letu.
Višji prag naj ne bi zaprl vrat do posojil
V Banki Slovenije ocenjujejo, da bo imel dvig zneska ob rasti dohodkov in možnosti prilagoditev višine in ročnosti posojil razmeroma majhen vpliv na število novoodobrenih stanovanjskih in potrošniških posojil. Po njihovi oceni se torej število ljudi, ki niso kreditno sposobni, zaradi tega ne bo povečalo. Znesek minimalne kreditne sposobnosti potrošnika so ocenili v okviru rednega preverjanja ustreznosti makrobonitetnih ukrepov.
V Banki Slovenije so predstavili tudi novo poročilo o finančni stabilnosti. V njem za slovenski bančni sistem ocenjujejo, da kljub velikim ekonomskim, finančnim in geopolitičnim negotovostim v mednarodnem okolju ostaja stabilen. Raven sistemskih tveganj ostaja zmerna, z izjemo makrofinančnih tveganj in tveganj, povezanih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki so še naprej povišana, medtem ko dohodkovno tveganje ostaja nizko. Odpornost bančnega sistema na šoke ostaja visoka.
Po besedah Primoža Dolenca je svetovna gospodarska rast v prvi polovici letošnjega leta ostala robustna, v začetku tretjega četrtletja pa se je še dodatno okrepila. "Okrepljeno povpraševanje po tehnoloških izdelkih in storitvah je deloma blažilo negativne učinke geopolitičnih napetosti in višjih cen energentov. Tudi v evrskem območju je bila gospodarska rast v drugem četrtletju solidna, predvsem zaradi boljše dinamike v Nemčiji in okrepljene aktivnosti v predelovalnih dejavnostih," je povedal guverner.
Gospodarska rast v Sloveniji je bila v prvi polovici leta po dveh letih upočasnjevanja močna ter nad povprečjem evrskega območja. "Glede na naše zadnje, junijske napovedi pričakujemo, da bo skupna inflacija v letošnjem letu dosegla 3,6 odstotka, nato pa se bo v letu 2027 znižala na 2,3 odstotka," je dejal Primož Dolenc.
Slovenski bančni sistem še naprej posluje dobro, izkazuje visoko kapitalsko odpornost in je podprt z visokimi vrednostmi količnikov likvidnosti in solventnosti. Geopolitična tveganja se v prvi polovici leta niso odrazila v slabših pogojih poslovanja podjetij, finančnem položaju gospodinjstev ali sposobnosti odplačevanja finančnih obveznosti, kreditna aktivnost pa je še naprej robustna. Obseg posojil nefinančnemu sektorju se je v prvi polovici leta še okrepil.
Meta Ahtik, direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika v Banki Slovenije, je povedala, da makrofinančna tveganja ocenjujejo kot povišana s tendenco povečevanja zaradi vojn in visokih cen energentov. Vojni v Ukrajini in Iranu vplivata tudi na mednarodne finančne trge, ta vpliv se v zadnjem času širi tudi na trge obveznic, s katerimi se zadolžujejo države. "Zahtevane donosnosti se že od izbruha vojne v Iranu zvišujejo. To je še posebno izrazito v zadnjem obdobju. V primeru povečanih potreb po zadolževanju bo to seveda dražje. Hkrati pa morebitni šoki na finančnih trgih najbolj vplivajo prav na manj likvidne obveznice, med katerimi so tudi slovenske," je opozorila.
Ko denar izgine z računa
Komitenti bank, ki so žrtev kibernetskih napadov in goljufij, so običajno razočarani nad ravnanjem bank, od njih kot šibkejša stran ne dobijo predvidene podpore. Primož Dolenc pojasnjuje, da so na tvegana, povezana z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, posebno pozorni. Pozorni pa morajo biti tudi posamezniki kot potrošniki. "Prevečkrat dobivamo informacije od potrošnikov in bank, da so tudi potrošniki sami nepazljivi pri dajanju svojih podatkov, prehitro vtipkajo davčno številko, svoje osebne podatke. V tem delu je ključno zavedanje, izobraževanje s tega področja," pojasnjuje guverner. Težko pa je po njegovih besedah na splošno reči, kdo je pri zlorabah najbolj kriv oziroma kdo nosi večjo odgovornost.
Kibernetske grožnje ostajajo povišane
Povišano ostaja tudi tveganje, povezano z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Nova definicija tega tveganja poleg kibernetskih groženj vključuje tudi tehnične okvare, izgubo podatkov in prekinitve poslovanja zaradi napak v strojni ali programski opremi bank. V Banki Slovenije so obete za ta tveganja ohranili kot povišane zaradi kibernetskih groženj, povišanega geopolitičnega tveganja in možnih zlorab z uporabo naprednih modelov umetne inteligence. Analizirali so tudi, kako napredek na področju umetne inteligence strukturno povečuje tveganja, saj omogoča sofisticirane napade, ki jih z obstoječimi orodji še ni možno v celoti ublažiti.
Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno, a se krepi. K rasti cen nepremičnin, poleg presežnega povpraševanja glede na omejeno ponudbo, v zadnjem obdobju prispeva tudi rast gradbenih stroškov. Ti so se dodatno okrepili zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in s tem povezanih višjih cen energentov in surovin. Po drugi strani pa spletni podatki o oglasih za prodajo nepremičnin nakazujejo na umirjanje povpraševanja. V zadnjih mesecih se je zmanjšal tudi obseg novoodobrenih stanovanjskih posojil.
Tudi ocena tveganja financiranja ostaja zmerna s stabilnimi obeti. Glavni vir financiranja bank ostajajo predvsem vloge gospodinjstev, kjer kljub blagemu zvišanju depozitnih obrestnih mer 82 odstotkov prihrankov še vedno predstavljajo vloge na vpogled. "Ob širjenju digitalnega bančništva in dostopnosti alternativnih naložbenih možnosti se povečuje tveganje za hiter odliv vlog. Zato sta za ohranjanje stabilnosti tega vira financiranja ključna spremljanje varčevalnih navad in prilagajanje ponudbe depozitnih produktov," pravi Meta Ahtik.
Zmerno in stabilno ostaja obrestno tveganje v bančnem sistemu. V zadnjem obdobju sta se povečala delež posojil s fiksno obrestno mero (na 52 odstotkov) in povprečno obdobje do zapadlosti posojil nebančnemu sektorju. Slovenske banke za vloge varčevalcem plačujejo precej nižje obresti kot banke v drugih državah območja z evrom, nižje pa so v Sloveniji obrestne mere za nova potrošniška in stanovanjska posojila, kažejo podatki Banke Slovenije.
