
Z udarnim zapisom na družbenih omrežjih, ki je nemudoma postal viralen, je danes politikom lekcijo namenil Mariborčan Jure Ivanušič, verjetno eden najbolj vsestranskih kulturnikov v Sloveniji, gledališki in filmski igralec, koncertni pianist, šansonjer, skladatelj, režiser in scenarist ... Tokrat je v zobe vzel vlado oziroma politike, ki jih je naslovil z "gospodje Domoljubi" ter jim jih pošteno napel.
"Predolgo mi že razlagate, kdo je pravi Slovenec, kdo ima pravi priimek, pravo zgodovino, prave mrtve, pravo družino in predvsem prave sovražnike. Enkrat so to komunisti, drugič migranti, potem spet nevladniki, umetniki ali novinarji. Zmeraj se najde kdo, zaradi katerega Slovenija propada, najbolj zanimivo pa je, da po vseh teh desetletjih propadanja še kar stoji," je bila prva lekcija o netenju sovraštva, nakar se je Ivanušič preselil na dvoje domače polje, kulturo.
"Radi imate slovensko kulturo, a predvsem mrtvo. Kajti samo mrtvi umetnik ne zahteva honorarja, ne dobi javnega denarja in predvsem ne more povedati, da se z vami ne strinja. Zato je Prešeren varen in Cankar in Kosovel ...," Ivanušič opozarja na dvoličnost politike, ki da ji zmanjka ljubezni do kulture, ko je treba odpreti mošnjiček: "Radi imate zbor, ko vam zapoje na proslavi in simfonični orkester, kadar vam zaigra himno. Ko pa je treba vse to plačati, naenkrat postanete računovodje."

Ivanušič nadaljuje s področjem zgodovine: "Še sploh pa imate radi zgodovino. Imamo državo, staro petintrideset let in prepir, star osemdeset. Vstajajo partizani in domobranci, mrtvi opravijo še ene volitve, potem pa jih spet lepo pospravite do naslednjih. In temu pravite prihodnost ..." Politika naj bi celo vstopila v šolske torbe, pri čemer Ivanušič opozarja: "Pustite otroke pri miru! Ne polagajte jim naših grobov v šolske torbe in ne učite jih, koga morajo sovražiti, da lahko ljubijo Slovenijo! Naj govorijo slovensko, naj govorijo še kak jezik, naj odidejo, naj se vrnejo in naj ostanejo. In naj mislijo s svojo glavo. Slovenščina je prelepa, da bi jo spremenili v lajež."
Za konec pa Ivanušič obravnava še politično pojmovanje ljubezni do domovine. "In mimogrede, če morate sovražiti pol države, da lahko ljubite drugo polovico, potem to ni ravno ljubezen do domovine. Slovenija je premala, da bi jo delili," ugotavlja: "Če boste pa vseeno vztrajali, potem pa si jo izvolite razdeliti! Vzemite si levo, vzemite si desno, vzemite si televizije, komentarje, članke, partizane, domobrance, naše, vaše in vse svoje večne sovražnike. Jaz bom še naprej živel v tisti Sloveniji, v kateri človeku ni treba dokazovati, da je Slovenec. Še naprej bom preziral prevarante in ne bom verjel lažnivcem. In, gospodje Domoljubi, ne bom rekel, da imam Slovenijo raje kot vi, ker bi bilo to preveč podobno vam."










