Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović velja za strastnega športnega navdušenca. Ob letošnjem dnevu športa se je v parlamentu spustil v nesoglasje s športnim strokovnjakom Gregorjem Jurakom, posnetek pogovora pa je postal viralen. Spomnimo, v dvajsetih sekundah je opravil 35 udarcev pri tapkanju, kot kaže, pa z rezultatom ni bil zadovoljen, zato je takoj v svoj bran povedal, da "vemo, da je kondicija svoja stvar, moč in hitrost pa svoja. Med sabo se izključujejo". Da se ne izključujejo, pač pa so komplementarne, je Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit iz Univerze v Ljubljani, popravil Stevanovića in tako zavrnil njegovo trditev. Ta z odgovorom ni bil zadovoljen in je vztrajal pri svojem. "Izključujejo se med sabo," je dejal predsednik DZ, strokovnjak pa mu je znova odgovoril, da to ne drži. Stevanović je do konca vztrajal pri svoji razlagi.
Nekaj tednov kasneje pa je SLOfit na družbenem omrežju na željo mnogih objavil nekaj več o tem, zakaj Stevanovićeva teorija o športu ne drži. "Naše gibalne sposobnosti niso ločeni predali. Ko stečemo za avtobusom, ne uporabimo samo hitrosti. Za pospešek potrebujemo moč, za usklajene korake koordinacijo, za nadaljevanje napora vzdržljivost, za učinkovito gibanje pa tudi ustrezno gibljivost. Moč torej ni sovražnica kondicije. Kondicija ni sovražnica hitrosti. Mišice same po sebi ne pomenijo počasnosti," so pojasnili. In še: "Problem nastane predvsem takrat, ko vadimo preveč enostransko, slabo načrtujemo obremenitve ali želimo eno sposobnost razviti do skrajnosti, ne da bi upoštevali druge."
Tudi ta nekoliko bolj poglobljen odgovor Stevanovića ni zadovoljil, zato se je takoj oglasil na družbenem omrežju in znova vztrajal pri svojem. "Vsak, ki se ukvarja s športom, točno ve, o čem je govora," je začel. Meni, da ni dvigovalca uteži, ni sumoborca, ki bi s Cooperjevim tekom opravil v manj kot devetih minutah. "Kot ni maratonca, ki bi dvignil 200 kilogramov 'dead lifta'. Desetletja v bolj kontaktnih ekipnih športih, v obrambi stojijo močni in večji posamezniki, v napadu so lahki tekači. A sploh kdo ve, kako zelo se mora srce matrati za vsak dodaten kilogram mišic, da oskrbi vsako kapilaro," se sprašuje.
"Sam sem se večino življenja trudil biti hibrid. Moč, hitrost, kondicija. Da se ne hvalim z rezultati. In vedno je bilo jasno, bolj mi je rasla moč (in s tem mišična masa), bolj je to vplivalo na rezultate vzdržljivosti. In kontra … če sem pretiraval s kardiom in mi je rasla vzdržljivost, bolj je padala mišična masa in s tem moč. Vzdrževanje vsega hkrati mi je predstavljajo resen izziv in v resnici zadovoljstvo. Pa dajte no, govorimo o osnovni športni logiki. Ne moreš se o tem vprašanju odločati tako, a si za enega ali drugega politika," je zaključil in tako znova svojo teorijo postavil pred tisto, o kateri govori znanost.
