Na ministrstvu so javnofinančni izpad zaradi ukrepov iz zakona po dinamični metodi ocenili na nekaj manj kot 650 milijonov evrov.
Šircelj meni, da se bodo ljudje na decembrskem naknadnem zakonodajnem referendumu odločali racionalno in potrdili zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, katerega učinki se bodo po njegovih besedah pokazali na višjih dohodkih in boljših pogojih poslovanja ter večji konkurenčni sposobnosti gospodarstva. Obenem pa zagotavlja, da bodo tudi v primeru potrditve zakona vse javne blagajne skladne s fiskalnimi pravili. Tudi z uveljavitvijo interventnega zakona se tako nič ne spreminja glede usmeritve vladajoče koalicije, da so vzdržne, stabilne in varne javne finance podlaga za čim večjo blaginjo na dolgi rok, je Šircelj dejal na današnji novinarski konferenci.
Na ministrstvu so na podlagi najnovejših podatkov iz različnih virov ter ob pomoči že izvedenih analiz domačih in mednarodnih ustanov naredili nov izračun javnofinančnih učinkov ukrepov iz zakona. Pri tem so upoštevali dinamičen model, torej pozitivne učinke zakona na vedenje podjetij in porabnikov. Na letni ravni bi bil učinek po dinamični metodi na podlagi njihovih izračunov torej 647 milijonov evrov oz. nekaj več kot 0,8 odstotka BDP, predvsem v obliki zmanjšanja javnofinančnih prihodkov. Ta ocena je po ministrovih besedah blizu tisti, ki jo je glede učinkov zakona naredil Mednarodni denarni sklad. Statična ocena učinkov zakona pa je bila ocenjena pri 848 milijonih evrov in je tako nižja od ocene fiskalnega sveta, ki je za naslednje leto pri 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka BDP. Razliko si Šircelj razlaga s tem, da so podatki, ki predstavljajo osnovo za oceno, različni, pri čemer so na ministrstvu upoštevali najnovejše podatke in ocene.
Del razlik vidi tudi v tem, da so na fiskalnem svetu učinek na odločitve podjetij in porabnikov verjetno ocenili z nekoliko daljšim časovnim odmikom. Javnofinančni primanjkljaj za 2027 bi bil po ocenah ministrstva brez kakršnih koli ukrepov in sprememb nekaj več kot 3,3 odstotka BDP. Da bi ga spravili pod tri odstotke oz. na 2,9 odstotka BDP, to pomeni ukrepe v višini od 300 do 350 milijonov evrov. Zakon ne bo imel vpliv zgolj na državni proračun, ampak tudi na pokojninsko in zdravstveno blagajno. Po Šircljevih besedah je načrtovano, da bo izpad pokril celoten izpad pokojninske blagajne, ocenjen na 369 milijonov evrov. Transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno bo tako prihodnje leto bistveno višji. Proračun bo pokril tudi predvideni izpad zdravstvene blagajne.
Glede ukrepov, ki bi bili v primeru uveljavitve zakona potrebni, je minister pojasnil, da nekateri zahtevajo spremembo zakonodaje, številni pa ne, in bi pomenili optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje in uskladitev različnih evidenc, ki so podlaga za socialne transferje, in zamik določenih investicij, ki so predvidene v večletnih programih. Omenil je investicije v zdravstvu, za katere se je po ocenah izkazalo, da jih je mogoče preložiti za nekaj let. Državna sekretarka Kristina Šteblaj ga je dopolnila, da bi dejansko večino ukrepov predstavljali mehkejši in hitri ukrepi, ki po večini ne bi terjali sprememb zakonodaje, bodo pa po ocenah imeli precejšnje javnofinančne učinke. Poleg ukrepov za boljšo medsebojno povezanost in bolj ažurno spremljanje evidenc je omenila dodatne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega bremena zaradi bolniških odsotnosti in načrtovane novosti na področju dolgotrajne oskrbe.
Za ukrepe, ki bi jih bilo treba izkazati v državnem proračunu, bi bil v teku prihodnjega leta potreben tudi rebalans. Tega bi pripravili po tistem, ko bi bila znana spomladanska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj glede gospodarskih gibanj, pri čemer na ministrstvu v primeru uveljavitve zakona pričakujejo ugodnejše obete. Šircelj je tako zagotovil, da bodo po uveljavitvi interventnega zakona vse pokojnine redno plačane, zdravstvene storitve pa ne bodo krčene. Tako po njegovih besedah ni nobene bojazni, da bi, kot opozarjajo pobudniki referenduma v sindikalnih vrstah, prišlo do razpada sistema in socialne države ter omejevanja javnih storitev.
Bomo pa določene stvari optimizirali in popravili, kar je samo pozitivno, je dodal. Zakon kot celoto torej Šircelj vidi kot zelo pozitiven in kot spremembo načina razmišljanja v smeri tega, da se podjetništvu daje večjo veljavo, bolje plačanim pa priznanje, ker zagotavljajo višjo dodano vrednost in produktivnost. Pričakuje tudi več investicij z višjo dodano vrednostjo oz. v prvem koraku vsaj zaustavitev selitev določenih dejavnosti v druge države. Če pa zakon ne bo uveljavljen, so, tako Šircelj, v koalicijski pogodbi načrtovani številni ukrepi, ki gredo v smer davčne razbremenitve in izboljšanja poslovnega okolja. Veseli ga tudi, da je glede na zakonski predlog Gibanja Svoboda očitno v DZ skoraj splošno soglasje za dohodninsko razbremenitev. Za javne finance pa neuveljavitev interventnega zakona pomeni, da velja zapisano v proračunskih dokumentih za leti 2027 in 2028. Ti namreč učinkov interventnega zakona ne vsebujejo.
