Andreja Kutin
Vlada je včeraj izdala odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice. Gre za drugi poizkus manevra tovrstne prevlade.
Odločba določa obsežne ukrepe za zmanjševanje vplivov na naravo pred gradnjo, med njo in med obratovanjem načrtovane hidroelektrarne, so sporočili po dopisni seji vlade. Ukrepi med drugim vključujejo "vzpostavitev in ohranjanje ustreznih habitatov, ureditev prehodov za vodne organizme, varstvo ribjih vrst in drstišč ter spremljanje stanja okolja. Določen je tudi dodaten izravnalni ukrep na območju Nature 2000. Danes izdana odločba predvideva tudi načrtno spremljanje oz. monitoring ter preverjanje učinkovitosti ukrepov, pri čemer je treba pri določanju metod in izvajanju spremljanja upoštevati najnovejše metode in prakse". Prav izvajanje in spremljanje omilitvenih ukrepov je zahtevno in v Sloveniji pri že izgrajenih hidroelektrarnah šepa. Da bo vlada posegla po tem ukrepu, je minuli teden že napovedala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj in napovedala, da bo ministrstvo zdaj potrebovalo nekaj mesecev, da izda gradbeno dovoljenje.
Skrbi podtalnica in ekološko stanje reke
Prevlada javne koristi energetike nad ohranjanjem narave je bila že sprožena, a je s tožbo bila tudi izpodbita. Društvo za preučevanje rib Slovenije bo tožbo vložilo tudi tokrat. Po mnenju društva ter prav tako mnogih naravovarstvenikov je projekt izgradnje zadnje v verigi elektrarn na spodnji Savi za naravo uničujoč. Oceno D, torej nesprejemljivo ali škodljivo, je projekt dobil tudi v presoji vplivov na okolje. Ta ocena se nanaša na populacijo rib, natančneje zvezdogleda, ki pa je pokazatelj dosti obšežnejše slike ekološkega stanja voda. Vlada bo morala izpeljati postopek izjeme po Vodni direktivi za poslabšanje ekološkega stanja površinskih in podzemnih voda, kjer so ribe pomemben biološki parameter.
Poseg bo imel negativni vpliv na podtalnico, ker bo sčasoma začela upadati, tudi če se bo začasno dvignila. Prav podtalnica ter z njo ogrožanje vodnih virov za območje Zagreba namreč izpostavlja Hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod, ki je letos poleti slovensko ministrstvo za okolje in prostor obvestilo, da ne soglaša z izgradnjo HE Mokrice, ker naj bi ta predstavljala tveganje za poslabšanje stanja voda na Hrvaškem. Na ministrstvu za okolje in prostor so za portal N1 pojasnili, da se morebitni čezmejni vplivi načrtovane hidroelektrarne obravnavajo v okviru predpisanih postopkov presoje vplivov na okolje in čezmejnega posvetovanja. Ob tem so pojasnili, da sodelovanje druge države v postopku čezmejnega posvetovanja samo po sebi ne pomeni pravice veta na načrtovani poseg. Iz ministrstva za infrastrukturo in energetiko so medtem za STA pojasnili, da z domnevnim nasprotovanjem Hrvaške niso seznanjeni.
Po spodnji Savi še srednja?
Direktor družbe Gen energija Andrej Vizjak je prejšnji teden dejal, da pričakuje novo pritožbo Društva za preučevanje rib Slovenije, a je prepričan, da je zadeva že toliko dozorela in da bo odločba vlade pripravljena tako kakovostno, da bo prestala presojo sodišča, poroča STA. Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) je že pozdravila odločitev vlade, ki po prepričanju družbe predstavlja pomemben korak k izvedbi večnamenskega projekta HE Mokrice. "Gre za rezultat temeljitega in strokovno zahtevnega postopka, v katerega je bil vključen širok krog domačih in tujih strokovnjakov, državnih institucij, zainteresirane javnosti in lokalne skupnosti, izvedeno je bilo tudi čezmejno posvetovanje," so zapisali v sporočilu za javnost.
HE Mokrice je predvidena kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, poleg nje so to še HE Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. Gradnja pete hidroelektrarne bi se morala po prvotnih načrtih končati že leta 2018, a se je dokončanje projekta zamaknilo zaradi zapletov pri umeščanju v prostor. Prejšnja vlada Janeza Janše je po letih odločanja, pritožb na sodiščih in številnih upravnih postopkih leta 2022 določila, da pri projektu javna korist proizvodnje elektrike prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. Odločbo je sprejela na dopisni seji tik pred koncem mandata. Upravno sodišče je nato maja 2023 v tožbi Društva za preučevanje rib Slovenije odločilo v prid pritožnikom. Nov poskus določitve prevlade javne koristi proizvodnje elektrike pri HE Mokrice je nato februarja letos napovedala vlada Roberta Goloba.
HE Mokrice so zadnje v verigi elektrarn na spodnji Savi, ki imajo ves čas močnega zagovornika nekdanjega ministra in sedanjega direktorja Gen energije Andreja Vizjaka. Spomnimo v času njegovega ministrovanja se je v projekte HESS na Savi stekal tudi denar iz podnebnega sklada, minister pa je po padcu vlade odšel službovati nazaj v HESS. Ta ima pripravljene tudi načrte za verigo 10 elektrarn na srednji Savi, začenši s Suhadolom, Trbovljami in HE Renke, s skupno močjo 101 megavatov. Napovedana "renesansa Hidroenergije" bi tako popolnoma spremenila reko, vprašanje, ki ga postavlja naravovarstvo, pa je tudi, ali se ob vse bolj vročih poletjih, ko so vodostaji rek izjemno nizki, take investicije sploh še izplačajo.
Investicija v HE Mokrice z močjo 28 megavatov naj bi znašala med 172 in 181 milijoni evrov.
