
Še nekaj trenutkov prej so se brezskrbno sprehajali po Krakovu. Za dijaki ene od štajerskih gimnazij je bilo že nekaj dni šolskega izleta na Poljskem, sobota pa je bila namenjena ogledu enega najlepših poljskih mest. Fotografiranje, sprehod po ulicah, posedanje v lokalih in druženje s sošolci. Povsem običajen zaključek šolske ekskurzije, ki pa se je v nekaj sekundah spremenil v boj za varnost.
V središču Krakova je v soboto, 7. novembra, odjeknilo streljanje. Po dosedanjih informacijah je 24-letni napadalec ubil šest ljudi, 16 je bilo ranjenih, tudi strelec. Med poškodovanimi je pet tujih državljanov, med smrtnimi žrtvami pa tudi Britanec. Na napadalčevem domu so preiskovalci pozneje našli še tri trupla. Med žrtvami in poškodovanimi po razpoložljivih podatkih ni slovenskih državljanov. Toda med tistimi, ki so streljanje doživeli od blizu, so bili tudi slovenski gimnazijci.

"Najprej smo mislili, da so petarde"
Dijaki so v Krakov prispeli po predhodnem obisku nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz in drugih znamenitosti. V soboto so se odpravili na ogled mesta. Del skupine je sedel v lokalu v središču Krakova, nato so se odpravili naprej. Bili so v bližini križišča ulic, ko so zaslišali prve poke. Sprva niso razumeli, kaj se dogaja. Zvoki so spominjali na petarde. Toda pokanje se ni končalo. "Najprej nismo prepoznali zvokov. Potem so ljudje začeli teči, kričati, nastala je panika. In smo tudi sami začeli bežati," pripoveduje dijak, ki opisuje, da so bili na enem od uličnih vogalov, le približno 50 metrov od napadalca v avtomobilu. Videl je ljudi, ki so bežali v različne smeri. Nekateri so obstali, kot da še vedno ne bi razumeli, kaj se dogaja. Drugi so se pognali v beg. Potem ni bilo več časa za razmišljanje. "Beži, teci!" so se začeli opozarjati. Nekaj dijakov je teklo proti parku, za druge niso vedeli, kje so. Nekateri so se skupaj z učiteljicami zatekli v trgovine, drugi so stekli po ulicah stran od prizorišča napada. Dijak, s katerim smo se pogovarjali, je bil med skupino fantov, ki so tekli proti parku. Ko so se ustavili, so ugotovili, da so sami. Niso vedeli, kje so njihove sošolke, učiteljice in preostali dijaki. Niso vedeli, ali so vsi na varnem. Začeli so se klicati po telefonih, iskati drug drugega in ugotavljati, kje so se preostali umaknili na varno. V kaosu, ki je zavladal po streljanju, se niso mogli vsi takoj povezati. Ko so se naposled vsi združili, so bili nekateri povsem iz sebe. Jokali so, se objemali in bili predvsem veseli, da so vsi živi in skupaj. "Na avtobusu smo se veliko pogovarjali, gledali posnetke, vsem je bilo grozno, tudi jokali smo se. Kolikor vem, je nekdo od naših tudi neposredno videl, kako je bila ena od žrtev ustreljena."
"Še pol ure prej so sedeli tam"
Najbolj pretresljivo spoznanje je prišlo šele pozneje. Dijaki so namreč le približno pol ure pred napadom sedeli v enem od lokalov na območju streljanja. "Tu smo sedeli. V tem lokalu. Če bi ostali še malo dlje, bi lahko bili med žrtvami," pravi dijak. Prepoznal ga je po cipresah ob njem in steklenem obodu. Po dogodku so bile namreč steklene površine prestreljene, po tleh je ležalo razbito steklo. Kako malo je včasih potrebno, da se povsem običajen dan spremeni v tragedijo. Da skupina najstnikov vstane od mize le malo prej in se s tem morda izogne najhujšemu. "Ko sem videla te posnetke in poslušala, kaj mi pripoveduje, sem šele zares dojela, kaj so doživeli," pravi mama dijaka.

Dijak se nekaterih trenutkov bega sploh ne spominja jasno. Ko je začel teči, ni več zaznaval vsega, kar se je dogajalo okoli njega. Spominja se predvsem teka. "Ko smo bežali, sploh nisem več slišal streljanja." Njegova pozornost je bila usmerjena samo v to, da pride čim dlje od nevarnosti. Šele pozneje, ko je gledal posnetke napada, je ugotovil, kako dolgo je še odmevalo streljanje.
Za starše dijakov so bile ure po napadu polne negotovosti. Nekateri so za dogajanje izvedeli šele, ko so bili njihovi otroci že na avtobusu. Ravnatelj gimnazije je starše obvestil, da so z dijaki v stiku, da so vsi na varnem in da se vračajo domov. Avtobus je v Slovenijo prispel ponoči, okoli pol tretje ure. "Ko sem ga poslušala v avtu, kako je pripovedoval, kaj se je dogajalo, sem šele dojela grozo, ki so jo doživelim," pove mama.
Ob vsem, kar so dijaki doživeli, mama posebej izpostavlja tudi učitelje, ki so se v povsem nepredvidljivih in nevarnih okoliščinah znašli pred izjemno zahtevno nalogo. "Ko sem izvedela, da je moj otrok na varnem, sem se najprej postavila v kožo učiteljic. Predstavljajte si, da imate na skrbi toliko otrok, potem pa se zgodi nekaj takšnega. Tudi njih je bilo strah, hkrati pa so morale misliti na vse dijake," pripoveduje. Poudarja, da si je težko predstavljati odgovornost, ki so jo v tistih trenutkih nosili spremljevalci. V razmerah, ko nihče ni vedel, od kod prihaja nevarnost in koliko časa bo trajala, je bilo najpomembneje, da se vsi umaknejo na varno in ponovno zberejo. To jim je tudi uspelo. Vsi dijaki so se varno vrnili domov. Mama je hvaležna tudi vodstvu šole, ki je starše obvestilo, da so z dijaki v stiku in da so že na avtobusu. "Meni je bilo takrat najpomembneje, da sem vedela, da so vsi v redu. To je bilo dovolj," pravi.
Pričakuje sicer, da bo šola dijakom omogočila pogovor in po potrebi psihološko podporo. Posebej jo skrbi za tiste, ki so bili še bližje streljanju in so morda videli prizore, ki jih je težko pozabiti.

Poljska žaluje, preiskovalci ugotavljajo motiv napada
Po navedbah poljskih oblasti je 24-letni poljski državljan v soboto okoli 15. ure z avtomobilom zapeljal na glavni trg v Krakovu in začel streljati na mimoidoče. Napadalca, ki je nosil oblačila vojaškega videza, so policisti med posredovanjem ranili in prijeli. Ranjenih je bilo tudi več drugih ljudi, med njimi dva policista. Eden je utrpel posebno hude poškodbe.
Policija je na napadalčevem domu v mestu Ostrowiec Świętokrzyski pozneje našla še tri trupla. Po nedeljskih informacijah so bili to njegov oče, mama in sestra. Preiskovalci so na truplih ugotovili poškodbe, ki naj bi bile nastale zaradi strelnega orožja. Poljske oblasti preiskujejo tudi morebitno povezanost napadalca s skrajno desničarsko ideologijo, dokončen motiv napada pa še ni ugotovljen.
Barbara Bradač










