"Na mladih svet stoji. Če se kot generacija ne bomo povezali in aktivno sodelovali pri oblikovanju političnih odločitev, si težko obetamo boljšo prihodnost. Mladi moramo prevzeti odgovornost, saj se naše življenje šele začenja," pravita vplivnici in študentki politologije Hana Šević in Ana Sučević. Ob tem poudarjata, da mladi ne smejo ostati zgolj pasivni opazovalci politike, temveč morajo aktivno sodelovati in soustvarjati prostor, v katerem bodo živeli. Šević opozarja tudi na razširjeno prepričanje med mladimi, da o politiki vedo premalo, zato pogosto odgovornost prepuščajo starejšim generacijam. "Ravno takšno razmišljanje vodi v oddaljenost od odločitev, ki bodo najbolj vplivale prav na našo prihodnost," izpostavlja. Pa se mladi pomena volitev sploh dovolj zavedajo? "Bila sem kar presenečena, saj je veliko sovrstnikov potrdilo, da gredo na volitve. Imeli so tudi veliko znanja o vseh strankah," pravi Šević.
Mladi se nagibajo vse bolj desno
Rezultati letošnjih volitev so pokazali odmik od ustaljenih predstav. Po podatkih Mediane je med mladimi, starimi od 18 do 24 let, največ podpore prejela SDS, in sicer 25,5 odstotka, medtem ko je Gibanje Svoboda na drugem mestu zaostalo s 16,8 odstotka. To kaže, da se ruši dolgoletno prepričanje, da mladi večinsko podpirajo leve ali liberalne stranke. Presenetljivo dobro se je med mladimi odrezala tudi NSi, ki je prejela 13,4 odstotka podpore.
Takšen razplet je presenetil tudi naši sogovornici. "Bila sem zelo presenečena, saj tega nisem pričakovala. Slišala sem, da so na desni dali velik poudarek kampanjam, usmerjenim na mlade, in očitno jim je to prineslo rezultat," pravi Šević. Sučević pa ob tem opozarja na širši družbeni problem: "Meni je zaskrbljujoče to, ker se širi sovraštvo. Ne glede na to, ali si usmerjen na levo ali desno, se širi sovraštvo."
Iz resničnostnega šova v politiko
Hane Šević in Ane Sučevič se širša javnost morda spomni iz resničnostnega šova Sanjski moški, kjer sta se leta 2022 borili za srce Blaža Kričeja Režka. Danes imata to izkušnjo v lepem spominu, predvsem pa poudarjata, da jima je prinesla veliko več kot le medijsko prepoznavnost. "Meni je resničnostni šov dal Hano, saj od takrat nisem delala nobenega projekta ali kampanje brez nje. Dal mi je tudi prepoznavnost in lepo izkušnjo," je povedala Sučević. Šević pa izpostavlja, da je bila njena pot nekoliko drugačna. Že v gimnaziji so jo namreč zanimale resnejše teme in aktivizem, vendar dolgo ni imela občutka, da lahko na tem področju karkoli spremeni. "Počutila sem se nemočno, zato sem ta del življenja nekako pustila za sabo," pojasnjuje. Kasneje je postala aktivna na družbenih omrežjih in sodelovala v resničnostnem šovu. "Zdaj pa se mi zdi, da to, kar delam, ima smisel, pomen in vpliv. Moje objave niso več same sebi namen, ampak lahko z njimi nekaj prispevam."
Vpliv družbenih omrežij na politiko
V preteklih volilnih kampanjah družbena omrežja še niso imela velikega vpliva na volitve, danes pa je situacija že precej drugačna. "Družbena omrežja so zagotovo razširila politično področje v Sloveniji. Mladi lahko danes vse informacije dobijo kar preko platform, kot so TikTok, Facebook in Instagram. Ko jih zanimajo politične teme, jim ni treba obiskati spletnih strani, saj informacije dobijo preprosto kar tam," pove Sučević.
Podobno razmišlja tudi Šević. "Mladim se je zaradi družbenih omrežij politika približala, predvsem na TikToku. Všeč mi je, da so številne politične stranke to opazile in odšle na TikTok. To je spodbudilo tudi večjo udeležbo na volitvah," poudarja naša sogovornica, ki pa opozarja tudi na negativno plat družbenih omrežij, saj se na njih širijo lažne informacije, medije pa se tam ignorira.
V predvolilnem obdobju sta bili aktivni tudi sami. Sodelovali sta z Inštitutom 8. marec in Niko Kovač ter pomagali pri ustvarjanju spletnih vsebin. "Pripravljali sva predstavitve političnih strank ter intervjuje z njihovimi predstavniki," pojasnjujeta, "s čimer sva želeli mladim približati politično dogajanje in jih spodbuditi k udeležbi na volitvah." Čeprav sta k sodelovanju povabili vse politične stranke, so se odzvale predvsem levosredinske. "Leve stranke so nama odpisale, desne pa se niso odzvale. Če bi se, bi naredili intervjuje tudi z njimi. Nihče ni bil izključen."
Kljub začetnim dvomom je bila izkušnja zanju zelo pozitivna. "Celoten projekt je bil zelo naporen, a sva v njem zelo uživali. Iskreno nisva pričakovali, da bo sploh kdo odgovoril, a se je odzvalo ogromno strank," pravi Sučević, Šević pa dodaja: "Pozitivno sem presenečena. Imela sem strah, da bodo imeli predsodke o nama, ker se še ne spoznava toliko na politiko. A je bilo ravno nasprotno. Imam občutek, da sem se s tem zelo veliko naučila in da sva vplivali pozitivno nase in na druge."
Tako sta opravili intervjuje z vodilnimi predstavniki slovenskih političnih strank, ki so se na njuna povabila odzvali: Vladimirjem Prebiličem, predsednikom stranke Prerod, Miho Kordišem, vodjo stranke Mi, socialisti, Robertom Golobom, predsednikom stranke Gibanje Svoboda, Luko Mescem, sokoordinatorjem Levice, Zoranom Stevanovićem, predsednikom stranke Resnica, Meiro Hot, podpredsednico stranke SD, ter Leonom Božičem in Jasminom Feratovičem iz stranke Pirati.
Sodelovali sta tudi v kampanji My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), ko sta ustvarjali digitalne vsebine in se udeležili dogodkov v Bruslju. "V Bruslju se je delalo veliko. Šele ko si tam, vidiš, koliko dela je vloženega v to, da zbereš podpise državljanov in pobudo neseš v Evropski parlament," pove Sučević. Kaj pa Nika Kovač? "Ne morem verjeti, koliko ima ona moči v sebi, da kljub številnim grožnjam in negativnim komentarjem nikoli ne obupa," odgovarja Šević.
