(FOTO) Avstrija znižala DDV za del živil: "Kaj pomaga cenejše mleko, če je meso vse dražje?"

"Bolj ko gledam, manj vidim kakšno razliko v cenah," je v Hoferju v avstrijskem Stainzu na vprašanje, ali so po znižanju davka na dodano vrednost osnovna živila kaj cenejša, iskreno dejala starejša ženska. Od prvega julija v Avstriji velja nova, 4,9-odstotna stopnja DDV za izbrane prehrambne izdelke.

Dosedanjih deset odstotkov se je tako skoraj prepolovilo, vlada pa z ukrepom želi vsaj nekoliko ublažiti posledice večletne rasti cen hrane. Toda med kupci prvi dan ni bilo čutiti posebnega navdušenja. Ne zato, ker se cene ne bi znižale, temveč zato, ker nižja davčna stopnja velja le za del osnovnih živil.

Med izdelki, ki so po novem obdavčeni po nižji stopnji, so mleko, maslo, jogurt, jajca, kruh, moka, riž, testenine, krompir, večina zelenjave, nekatere vrste sadja in kuhinjska sol. Trgovci so jih na policah posebej označili, da bi jih kupci lažje prepoznali. Toda seznam je precej krajši, kot bi si želeli številni Avstrijci. Meso, ribe, številni siri, sladkarije, kava, brezalkoholne pijače in številni drugi izdelki ostajajo obdavčeni po desetodstotni stopnji.

"Ali bomo po novem vsi postali vegetarijanci?"

Prav to, da med izdelki z nižjim DDV ni mesa, je med kupci sprožilo največ razprav. Vlada sicer poudarja, da je pomoč namenila osnovni potrošniški košarici, številni pa so prepričani, da vanjo nedvomno sodi tudi meso.

"Kaj mi pomaga deset centov nižja cena jabolk ali mleka, če pa je meso iz meseca v mesec dražje? Poglejte, 400 gramov mletega mesa stane več kot šest evrov. Prav mesa, ki ga v Avstriji pojemo največ, vlada ni vključila med izdelke z nižjim davkom," je bil kritičen moški srednjih let, ki smo ga srečali pred hladilniki z mesnimi izdelki.

Ko smo mu razložili, da vlada ukrep utemeljuje z razbremenitvijo osnovne potrošniške košarice, je le odkimal. "Ampak tudi meso spada vanjo," je odvrnil in z nekaj ironije dodal: "Ali bomo po novem vsi vegetarijanci?"

Nekoliko drugače spremembo vidi mlada mamica iz Deutschlandsberga. "Bolje je nekaj kot nič. Pocenili so vsaj zelenjavo, jogurt in kruh. Nekaj malega se pozna, a zaradi tega na mesec zagotovo ne bomo prihranili veliko," je prepričana. Ob tem razlaga, da so življenjski stroški v Avstriji še vedno visoki in da številni prebivalci obmejnih območij že zdaj večje nakupe opravljajo v tujini. "Vse sosednje države so cenejše. Prijatelji, ki živijo ob meji s Slovenijo, hodijo skoraj vsak konec tedna tja po večje nakupe. Najbolj se jim splača kupovati meso. Moji starši, ki živijo na avstrijskem Koroškem, pa pogosto nakupujejo v Italiji, kjer so testenine, pijače in tudi nekateri kozmetični izdelki občutno cenejši kot pri nas," pove.

Podobno razmišljata zakonca iz Stainza. "Potrošniki opažamo predvsem to, da se cene dvigujejo skoraj vsak mesec. Ne samo hrana, dražji so tudi elektrika, gorivo in številne storitve. Za podražitev se vedno najde kakšen razlog, denimo nova kriza," pravita.

Bo prihranek res sto evrov?

Njune besede potrjuje statistika. Potem ko je rast cen hrane v Avstriji leta 2023 zaradi energetske krize dosegla skoraj 17 odstotkov, se je letos občutno umirila. Po zadnjih uradnih podatkih so bile maja cene hrane za 2,2 odstotka višje kot leto prej, podobno rast pa so statistiki zabeležili tudi v februarju in aprilu. Kljub umirjanju inflacije ostajajo živila precej dražja kot pred nekaj leti, kar je bil tudi eden od razlogov za uvedbo nižjega DDV.

Po ocenah avstrijske vlade naj bi ukrep povprečnemu gospodinjstvu prinesel okoli sto evrov letnega prihranka, če bodo trgovci nižji davek v celoti prenesli v maloprodajne cene. Država bo zaradi tega pobrala več sto milijonov evrov manj davčnih prihodkov, zato bodo v prihodnjih mesecih pod drobnogledom predvsem trgovci in gibanje cen. Tudi davčni strokovnjaki opozarjajo, da nižja davčna stopnja sama po sebi še ne pomeni enakega znižanja cen izdelkov na policah, saj bo končni učinek odvisen predvsem od tega, koliko davčne razbremenitve bodo trgovci prenesli na kupce.

Sprememba prinaša tudi zanimivo primerjavo s Slovenijo. Medtem ko je v Avstriji za del osnovnih živil od danes v veljavi 4,9-odstotni DDV, Slovenija za živila uporablja enotno znižano 9,5-odstotno stopnjo. A čeprav je avstrijska davčna stopnja za izbrana živila po novem skoraj polovico nižja od slovenske, so si kupci, ki smo jih srečali v trgovini, edini predvsem v enem - veliko pomembneje od davčne stopnje je, kolikšen bo končni znesek pri blagajni.