(FOTO) "Vsak mesec je dražje!" Kako Avstrija išče izhod iz draginje

"Vsak mesec se zdi, da so življenjski stroški višji. Hrana, ogrevanje, elektrika in gorivo za avtomobile so se v zadnjih dveh letih močno podražili in dodatno obremenili gospodinjstva. Če smo si Avstrijci še pred petimi leti lahko privoščili lagodno življenje, si ga danes vse več družin težko," pravi Sabine Hierzer iz Predinga. Na vprašanje, kdo je kriv za draginjo, odgovarja, da vsi po vrsti, tako trgovci kot razmere v svetu in politika. "Zdi se mi, da smo v začaranem krogu in da se bo draginja nadaljevala," mati treh otrok ni optimistična.

Njene besede povzemajo razpoloženje v državi, kjer visoka inflacija že četrto leto zapored zaznamuje vsakdanje življenje. Po podatkih avstrijskega statističnega urada (Statistik Austria) je inflacija novembra znova znašala štiri odstotke, kar pomeni, da se rast cen že tretji mesec zapored ni umirila. Glavna gonila inflacije ostajajo energenti in hrana, k skupni rasti pa pomembno prispevajo tudi storitve. 

Po podatkih statističnega urada je bila maja lani letna rast cen hrane, alkohola in tobaka ocenjena na 3,3 odstotka, analize pa kažejo, da so se avgusta cene živil zvišale za približno 5,2 odstotka v primerjavi z enakim mesecem leto prej. V gostinstvu so se cene lani novembra v primerjavi z letom prej zvišale za več kot šest odstotkov, dodatno se je novembra okrepil tudi cenovni pritisk pri pogonskih gorivih. Pri severnih sosedih se cene pogonskih goriv lahko spremenijo vsak dan. Trgovci smejo cene goriva zvišati le enkrat dnevno, praviloma ob 12. uri, skladno z veljavno uredbo o regulaciji cen goriv, ki je bila podaljšana do konca leta 2028. 

V primerjavi z evroobmočjem tako Avstrija še naprej izstopa. Medtem ko je inflacija v območju evra znašala okoli 2,1 odstotka, je bila avstrijska stopnja skoraj dve odstotni točki višja od cilja Evropske centralne banka, in to že četrto leto zapored, opozarjajo strokovnjaki. Dolgotrajna visoka inflacija ima izrazite socialne posledice, saj najbolj prizadene izdatke, ki jih gospodinjstva ne morejo zmanjšati ali preložiti - hrano, energijo in bivanje.

Za primerjavo: po podatkih Statističnega urada RS smo minulo leto v Sloveniji zaključili z 2,7-odstotno inflacijo. K letni rasti cen so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se podražile za 4,5 odstotka. Z 0,5 odstotne točke so sledile podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kjer so se cene v povprečju zvišale za 4,3 odstotka.

Trgovci začeli samodejno spuščati cene

Kot odgovor na vse večji pritisk potrošnikov, ki zahtevajo nižje cene osnovnih živil, so nekateri trgovci v Avstriji začeli samodejno zniževati cene. Takšen primer je tudi v Sloveniji priljubljeni diskontni prodajalec Hofer. Ta je konec lanskega septembra pri severnih sosedih najprej znižal cene masla, oktobra pa se odločil še za dodatno serijo trajnih znižanj. Po navedbah podjetja so lani znižali cene že pri približno 1300 izdelkih, pocenitve pa nadaljujejo tudi v tem letu. Poudarjajo, da tokrat ne gre za kratkotrajne akcije, temveč za trajno spremembo cen.

Med izdelki, ki so po novem cenejši, so rezani sir Milsani (1,99 evra namesto 2,39 evra), rezine sira Milsani (2,99 evra namesto 3,79 evra), kilogram svežih korenčkov (1,29 evra namesto 1,49 evra) ter ribje palčke Golden Seafood (450 gramov) s 14-odstotnim znižanjem. Cenejši so tudi ocvrti krompirček Nature’s Gold in številni drugi izdelki, ki jih kupci uvrščajo med osnovne nakupe. Znižanje cen je del širše strategije Hoferja, s katero želi, kot navajajo, "dokazati, da je na ugodne cene vedno mogoče računati". Za podobno strategijo so se, kot smo že poročali v Večeru, odločili tudi v Sloveniji. Na spletni strani je v ponudbi 1116 izdelkov z oznako "spuščamo cene".

Od prvega julija nižji DDV

Kljub posameznim trajnim znižanjem cen v trgovinah pa potrošniki večjih olajšav pri vsakodnevnih nakupih še ne občutijo. "Nižanje cen v trgovinah potrošniki bolj malo občutimo, je pa dobrodošlo vsakršno znižanje. Več ukrepov smo pričakovali od politike, ki pa je ostala bolj ali manj pri napovedih, ne pri dejanjih," je jasna Hierzerjeva.

Prav čedalje večje nezadovoljstvo prebivalcev zaradi vse večje draginje pa je očitno spodbudilo tudi avstrijsko vlado, da preide k odločnejšemu ukrepanju. Kot odgovor na vztrajno rast cen je ta teden napovedala znižanje davka na dodano vrednost za izbrana osnovna živila. Od 1. julija letos naj bi se DDV znižal z desetih na manj kot pet odstotkov. Seznam izdelkov, za katere bo veljala nižja stopnja, bo znan prav tako 1. junija, kar vlada izpostavlja kot ključno za pravočasno pripravo trgovcev in nadzornih organov.

Da bi preprečili, da bi davčna razbremenitev ostala pri trgovcih, je avstrijski kancler dr. Christian Stocker na tiskovni konferenci napovedal strožje nadzore cen, večjo preglednost marž in tesnejše sodelovanje z zveznim uradom za varstvo konkurence. Znižanje DDV bo financirano z novimi dajatvami, med drugim na nereciklirano plastiko in pakete iz tretjih držav, kar že zdaj odpira vprašanja o morebitnih stranskih učinkih ukrepa. Poleg razbremenitve gospodinjstev želi vlada razbremeniti tudi gospodarstvo. "Od leta 2027 načrtujemo uvedbo subvencionirane cene električne energije za industrijo, s čimer želimo zagotoviti večjo konkurenčnost in stabilnost za energetsko intenzivna podjetja," je poudaril Stocker. Cena bo omejena z evropskimi pravili o državnih pomočeh in bo variabilna, kar pomeni, da končni učinek še ni povsem jasen.

In medtem ko Avstrija posega predvsem po davčnih ukrepih, je Slovenija v preteklih letih inflacijo blažila z bolj neposrednimi posegi. Regulacija cen elektrike in plina, začasno znižanje DDV na energente, usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev ter dvig minimalne plače so po oceni vlade pripomogli k temu, da se je rast cen postopno umirila.

Odzivi: "Ničesar ne bomo prihranili"

Napovedani ukrepi vlade so v Avstriji sprožili mešane odzive. Na družbenih omrežjih je te dni zaslediti več kritik kot pohval. Dober del javnosti močno dvomi, da se bo nižji DDV v resnici poznal na cenah v trgovinah, saj se po mnenju javnosti cene že zdaj postopno zvišujejo. Kritični so tudi do novih dajatev, ki bi lahko delno izničile pričakovane koristi. "Ničesar ne bomo prihranili od julija dalje, ravno nasprotno. Do takrat bo trgovina zagotovo mesec za mesecem postopno zviševala cene za nekaj centov. Zakaj se končno ne uvede cenovna kapica, kot jo poznajo v drugih državah? Finančni minister bi bil za to! Dolgoročno bi to prineslo veliko več," je zapisal eden od komentatorjev. Drugi dodaja: "Cene se bodo do julija zvišale za deset odstotkov, da bomo potem slavili petodstotno znižanje." Spet tretji se sprašuje: "Zanima me, za katera osnovna živila bo pocenitev veljala. Maslo? Mleko? Ali se bodo potem na splošno zvišale cene ali pa bodo regionalni kmetje dobili še manj?" Nekdo je ocenil tudi, da gre za "pravi korak, vendar le polovičen. Popolna odprava davka na dodano vrednost bi bila še bolj smiselna."

Tudi opozicija nad vladnimi ukrepi ne kaže pretiranega navdušenja. Predstavnica Zelenih Sigrid Maurer poudarja, da bi bilo znižanje cen hrane dobrodošlo za družine, vendar opozarja na odprto vprašanje financiranja. Če bodo stroške ukrepov na koncu nosila predvsem gospodinjstva z nižjimi dohodki, je to po njenem mnenju napačna pot. Tudi druge opozicijske stranke opozarjajo, da vlada ponuja predvsem kratkoročne rešitve, medtem ko temeljni vzroki visoke inflacije ostajajo nerešeni.

Kljub naraščajočemu nezadovoljstvu zaradi draginje pa Avstrija v primerjavi s Slovenijo ohranja pomembno prednost. Povprečne in minimalne plače so pri severnih sosedih še vedno občutno višje, kar pomeni, da ima povprečen delavec kljub rasti cen na voljo več manevrskega prostora za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov. Prav ta razlika v dohodkih po mnenju številnih blaži socialne posledice inflacije, čeprav občutek finančnega pritiska med prebivalci ostaja izrazit.