Vendar pa ukrepi za to po oceni fiskalnega sveta niso jasno predstavljeni. Po projekcijah sveta se bo primanjkljaj brez ukrepov približal štirim odstotkom BDP.
Medtem ko vlada predvideva, da se bo javnofinančni primanjkljaj z nekaj manj kot treh odstotkov BDP prihodnje leto znižal na 2,5 odstotka BDP in v 2028 na 2,3 odstotka BDP, pa fiskalni svet predvideva, da bo brez izvedenih ukrepov letos dosegel 3,2 odstotka BDP in se nato zvišal na 3,4 oz. 3,8 odstotka BDP. Bil bi torej nad dovoljenimi tremi odstotki BDP glede na fiskalna pravila v uniji, je razvidno iz ocene proračunskih dokumentov, ki jo je danes objavil svet.
Vladni cilj za konec dveletnega proračunskega obdobja je javnofinančni primanjkljaj, ki je za okoli 1,5 odstotka BDP nižji od primanjkljaja, ki ukrepov ne vključuje. V predlaganih proračunskih so sicer predpostavljeni obsežni ukrepi na številnih proračunskih postavkah, a brez obrazložitve in predstavitve na način, ki bi omogočal neodvisen izračun njihovih finančnih učinkov, menijo v fiskalnem svetu. Zaradi te nedorečenosti jih tako pri svoji oceni niso upoštevali. V dokumentih tako, kot navajajo v fiskalnem svetu, ni pojasnjeno, kako naj bi se glede na letos zmanjšali odhodki državnega proračuna za plače in transferje gospodinjstvom ob nadaljnjem izvajanju plačne reforme in zakonskega usklajevanja transferjev, ki da sta predvidena v obrazložitvi proračunskega paketa. Načrtovano omejevanje izdatkov, če bo izvedeno, bi lahko obenem upočasnilo rast dohodkov gospodinjstev in njihove potrošnje, posledično tudi davčnih prihodkov. Vladne projekcije tega ne upoštevajo, zato je predvideno znižanje primanjkljajev po oceni fiskalnega sveta verjetno precenjeno. Pomembno tveganje tokratne ocene je zaradi trajnega vpliva na javne finance povezano tudi z vprašanjem uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Tega fiskalni svet zaradi negotovosti glede izida referenduma ni vključil v oceno, je pa že pred časom v oceni učinkov uveljavitve zakona opozoril, da bi na kratek rok ukrepi iz zakona primanjkljaj povečali za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP, trajno pa za 0,7 odstotka BDP. Vlada obenem v osnutku proračunskega načrta sektorja država za leto 2027, ki ga bo v sklopu izvajanja zakonodaje o fiskalnih pravilih poslala v Bruselj, načrtuje, da se bo Slovenija po kazalniku rasti neto izdatkov oz. očiščenih odhodkov, po katerem se presoja spoštovanje fiskalnih pravil na ravni EU, že prihodnje leto vrnila v okvire fiskalnih pravil. Z vrnitvijo v okviru danih zavez s prihodnjim letom bo po napovedih finančnega ministrstva odpravljen tudi odklon pri rasti teh odhodkov v kumulativnem smislu, namreč za obdobje 2024-2027.
A po oceni fiskalnega sveta bo skupna rast neto izdatkov glede na danes objavljeno oceno proračunskih dokumentov po napovedih fiskalnega sveta prav tako presegala zavezo iz srednjeročnega fiskalnega načrta. Čeprav naj bi se rast teh izdatkov umirila in bi bilo preseganje v letih 2027 in 2028 znotraj dovoljenih meja, bi se skupno odstopanje od zavez, ki jih je v okviru srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025-2028 dala Slovenije, še povečevalo. Kumulativno odstopanje, ki je bistveno za oceno skladnosti javnih financ, bi tako znašalo 1,9 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka BDP v celotnem obdobju zavez iz omenjenega načrta. To je za skoraj štirikrat več od dovoljenih meja. Skupno odstopanje bi dovoljeno mejo preseglo tudi po upoštevanju začasno omogočenega odstopanja zaradi višjih obrambnih izdatkov. Samo za odpravljanje presežnega odstopanja od zavez iz načrta bi bila tako do leta 2028 po oceni fiskalnega sveta potrebni ukrepi za uravnoteženje javnih financ v višini blizu 1,6 odstotka BDP oziroma nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.
Vlada bi morala glede na vse to pripraviti bolj verodostojen predlog proračunov ter srednjeročni fiskalni okvir z jasno opredeljenimi ukrepi, ki bodo zagotavljali vzdržnost javnih financ in podpirali krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala, so jasni v fiskalnem svetu. V prihodnje je mogoče namreč po opozorilih sveta pričakovati krepitev dejavnikov, ki bodo omejevali delovanje fiskalne politike. Napovedana bolj umirjena gospodarska rast v naslednjih letih bo tako vse manj pomagala zniževati delež javnega dolga v BDP, višji stroški zadolževanja pa bodo povečevali izdatke za obresti.
Zmanjševanje dolga bo zato bolj odvisno od nižanja vsakoletnih primanjkljajev. Hkrati bi lahko na trajno poslabšanje javnih financ vplivala omenjena uveljavitev interventnega zakona. Poleg tega se bo pritisk stroškov staranja prebivalstva na javne blagajne ohranjal kljub sprejeti pokojninski reformi. Položaj javnih financ kljub trenutno solidnim makroekonomskim razmeram tako ni ugoden, so med drugim še zapisali v fiskalnem svetu.
