Miha Raičevič
Češka gospodinjstva morajo mesečno za RTV-prispevek odšteti 205 čeških kron (8,43 evra), kar pomeni 101 evro na leto. Od tega javna televizija dobi 6,17 evra na mesec na gospodinjstvo, javni radio pa 2,26 evra. Skrajno desna vlada Andreja Babiša je posle prevzela decembra lani, dobrih deset mesecev pozneje pa je njegova koalicija v parlamentu potrdila prvo obravnavo sprememb zakona o medijih, ki predvidevajo ukinitev obveznega RTV-prispevka. Parlament je o tem odločal ob 4.36 v noči na soboto.
Takrat je pred parlamentom stalo nekaj sto protestnikov, ki so kritični do tako radikalnih sprememb v javnih medijih. Že v nedeljo pa se je v Pragi na pobudo civilnega gibanja Milijon trenutkov za demokracijo zbralo nekaj deset tisoč protestnikov, ki so izrazili nestrinjanje z desno populistično Babiševo vlado. "Šli ste predaleč. Ne bomo dovolili, da bi bila ta država uničena. Ali odločitve ob 4.36 sprejemajo mafijski sindikati ali sovjetski politbiro?" je dejal predstavnik gibanja Mikulaš Minar.
Vlada pravi, da želi s tem razbremeniti gospodinjstva, javni medij pa bi odslej plačevali direktno iz proračuna. Podobno kot pred posvetovalnim referendumom v Sloveniji, pa tudi na Češkem kritiki opozarjajo, da bi s tem okrnili uredniško neodvisnost javnih medijev. Babiš sicer to zavrača, a na Češkem svet televizije, ki ima 18 članov, volita parlament in senat, torej politiki. Svet javne televizije pa nato imenuje in razrešuje generalnega direktorja. Podobno je tudi pri upravljanju javnega radia.
Zakon, s katerim bi spremenili način financiranja javnih medijev, sicer še ni sprejet. Potrditi ga mora še senat, nato pa bi ga moral podpisati še predsednik Peter Pavel, ki ima tudi pravico do vložitve veta na zakon. Vendar pa, četudi bi se Pavel odločil za to potezo, ne gre pričakovati, da zakon ne bo sprejet, saj ga lahko kasneje parlament potrdi z absolutno večino, ki pa jo Babiševa koalicija ima.
Kakšne so možnosti, da se sprejetje zakona ustavi?
Sicer bodo najprej zakon obravnavali pristojni parlamentarni odbori, nato bosta sledili druga in tretja obravnava, nato o njem odloča še senat, ki ga lahko tudi zavrne, a prav tako kot pri vetu predsednika, lahko poslanska zbornica zakon sprejme z absolutno večino. Češka ureditev pa ne predvideva tako demokratičnega instrumenta, kot je zakonodajni referendum, kakršnega poznamo v Sloveniji, kjer je na zadnjem sicer posvetovalnem referendumu, večina glasovala proti ukinitvi obveznega prispevka za javni medij.
Razpis referenduma je sicer mogoč, a pod praktično nemogočimi pogoji. Po 2. členu češke ustave je namreč neposredno odločanje državljanov mogoče pod pogoji, določenimi z ustavnim zakonom. Za sprejetje takega zakona je potrebna 60-odstotna večina vseh poslancev in prav tako velika večina navzočih senatorjev. Doslej so Čehi na podlagi ustavnega zakona izvedli le en referendum. To je bilo leta 2003 o vstopu v Evropsko unijo. Kritiki imajo tako malo možnosti, da uspejo, poleg omenjenih vetov, bi lahko zakon kvečjemu izpodbijali na ustavnem sodišču.
Babišu pa se lahko zalomi le pri časovnici sprejemanja zakona, ki predvideva, da bi RTV-prispevek ukinili že s 1. januarjem 2027, saj morda takrat še ne bo končana celotna procedura.
