Vanessa Čokl
Ugovoru stranke, v prvi vrsti na združeno volišče za predčasno glasovanje v Ljubljani, v dvorani Stožice, je predsednik SDS Janez Janša nato na družbenih omrežjih dodal video, v katerem volivce poziva, naj ne gredo predčasno glasovat, češ da so lokacije nekaterih volišč nezakonite, ker da so okrajne volilne komisije ravnale napačno, in da bo zato njihov glas neveljaven, kar seveda ne drži.
A kot rečeno, gremo k odgovoru Državne volilne komisije. Na DVK so ugotovili, prvič, da ugovor SDS ne ustreza ugovoru, kot ga zakon o volitvah v državni zbor razume, ko gre za varstvo volilne pravice. Vložiti bi ga bilo mogoče namreč šele po glasovanju.
Ne glede na to, SDS odgovarjajo v DVK, je predčasno glasovanje zakonsko urejen dodatni način izvrševanja volilne pravice, katerega temeljni namen je zagotoviti, da lahko volivci, ki na dan glasovanja ne morejo oddati glasu, svojo volilno pravico uresničijo v drugem časovnem okviru. "Z vidika ustavnega varstva volilne pravice je bistveno, da zakonodaja omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje volilne pravice. Okrajne volilne komisije so v ta namen za prihajajoče volitve določile 2987 rednih volišč, 88 volišč OMNIA na 55 različnih lokacijah in 98 volišč za predčasno glasovanje na 74 različnih lokacijah."
Organizacija mora biti takšna, da volivcem omogoča dejanski dostop do glasovanja
Razširjena dodatna možnost za volivce, ne pa ovirana
"Če jezikovna razlaga pritrjuje trditvi, da mora biti fizična lokacija volišča za predčasno glasovanje znotraj administrativne meje posameznega volilnega okraja, pa namen zakonske ureditve govori nasprotno: da je bil edini namen spremembe zakona povečati fleksibilnost okrajnih volilnih komisij pri določanju lokacije volišča za predčasno glasovanje. Predlagatelj je namreč izrecno opozoril, da nekatere upravne enote nimajo prostorov, ki bi bili dostopni invalidom, zato je bilo potrebno omogočiti določitev volišča tudi na drugi lokaciji. Sprememba torej ni bila namenjena zaostritvi pogojev za določanje lokacije volišča za predčasno glasovanje, temveč ravno nasprotno – omogočiti bolj prilagodljivo lokacijo in organizacijo predčasnega glasovanja, z namenom spoštovanja pravic invalidov. S spremembo zakona se je dodatna možnost izbire časa glasovanja razširila tudi na invalide, v ostalem pa je način predčasnega glasovanja ostal enak kot na vseh dosedanjih volitvah in referendumih," stranki odgovarja direktor Službe DVK, ki je pripravila odgovor, nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
"Pavšalne navedbe brez dokazov"
Bistveni elementi zakonitega glasovanja so na primer identifikacija volivca, uporaba pravilnega volilnega imenika, oddaja veljavne glasovnice pravilnega volilnega okraja, tajnost glasovanja, pravilno štetje glasov in ugotavljanje izida glasovanja, poudarjajo v DVK. Zgolj zaradi organizacije skupnega volišča za predčasno glasovanje nobeden od teh elementov ni sporen. Fizična lokacija glasovanja predstavlja zgolj organizacijsko rešitev. Organizacija pa mora biti takšna, da volivcem omogoča dejanski dostop do glasovanja. Centralizacija predčasnega glasovanja v večjih mestih zato ne zmanjšuje dostopnosti volitev, temveč jo lahko celo povečuje, navajajo v DVK.
Trditve, da naj bi bila organizacija skupnih volišč za več volilnih okrajev v preteklosti povzročala nepravilnosti pri izvedbi predčasnega glasovanja, ne zdržijo pravne presoje, nadaljujejo. "Takšne trditve niso podprte z nobenimi konkretnimi dokazi in nobene volitve ali referendumi, vključno z zadnjim, novembra 2025, v tej smeri niso bili osporavani. Če bi zatrjevane nepravilnosti dejansko obstajale in bi vplivale na zakonitost volitev, bi bile lahko predmet pravnega varstva v volilnih sporih. Do takšnih sporov in ugotovitev pa ni nikoli prišlo," piše v odgovoru DVK.
Državna volilna komisija zato "pavšalne navedbe o domnevnih preteklih nepravilnostih" šteje za neutemeljene in brez dejanske podlage.
Na DVK še spomnijo, da so okrajne volilne komisije po zakonu pri določanju volišč samostojne. Problematiki združevanje volišč za predčasno glasovanje se je v preteklem obdobju izdatno posvečala tudi Služba DVK, s predstavniki okrajnih volilnih komisij na območju UE Ljubljana so bili opravljeni številni sestanki in dani predlogi za razširitev mreže teh volišč. Vendar DVK ugotavlja, da je nujno tudi aktivno sodelovanje lokalnih skupnosti, s katerimi bo morala država v prihodnje skleniti ustrezen dogovor o zagotavljanju prostorov za volitve, da bo določanje volišč bolj predvidljivo, hitrejše in v razumnih stroškovnih okvirih.
