
Občane Kidričevega konec novembra čaka še drugi krog županskih volitev. Vanj sta se uvrstila Damjan Napast, ki je kandidiral s podporo skupine volivcev, in Jadranko Školnik (SD). Napast je prejel 37,06 odstotka glasov, Školnik pa 22,47 odstotka. Le odstotno točko za njim je Anja Rajher (SDS). Bogdan Potočnik (NSi) je prejel 15 odstotkov, Tadej Strmšek (Gibanje Svoboda) pa 3,96 odstotka glasov.
Damjan Napast, dolgoletni direktor občinske uprave Kidričevo, je bil po prvem krogu hvaležen volivcem, ki so podprli njega in njegovo listo, ki je dosegla največje število mandatov. "Za drugi krog taktika ne bo bistveno drugačna. Nadaljeval bom z istimi projekti in enakim pristopom do ljudi," je napovedal. Ob tem ga čaka tudi dogovarjanje s protikandidati in novoizvoljenimi občinskimi svetniki. V novem občinskem svetu je namreč kar 12 od 17 članov novih, zato bodo pomembni tudi pogovori o sodelovanju in oblikovanju koalicije.
V prihodnjem letu bo po Napastovih besedah poudarek predvsem na dokončanju projektov, ki že potekajo. Proračun je sprejet, pozneje pa napoveduje manjši rebalans, s katerim bi uskladili tudi pobude s terena. Do konca mandata želi uresničiti zastavljeni program. Med izzivi je izpostavil ureditev javne razsvetljave, pri kateri imajo posamezna naselja različne potrebe in pričakovanja. Čakajo jih tudi projektiranje kolesarske infrastrukture, namakalni sistemi ter številni manjši projekti. Kot je povedal, je na terenu nabral več kot sto pobud.

Jadranko Školnik se je za župansko mesto potegoval že drugič. Uvrstitve v drugi krog si je želel, čeprav so bila pričakovanja zaradi razdrobljenosti kandidatnih list negotova. Z doseženim rezultatom je zadovoljen, po razglasitvi izidov pa se je, kot je povedal, slišal z vsemi kandidati. Če bi prevzel vodenje občine, bi med prvimi koraki izvedel neodvisno revizijo finančnega stanja. Tako bi bilo po njegovem mogoče jasno razmejiti odgovornosti in ugotoviti, kakšno finančno stanje bi prevzel ob začetku mandata. Med prednostnimi nalogami je naštel medgeneracijsko oskrbo, kakovost bivanja, zeleni prehod ter optimizacijo javne infrastrukture in njeno posodobitev. Kot eno od priložnosti za razvoj je omenil podatkovni center.








