Rozmari Petek
NPZ ni razkril le vrzeli v znanju, temveč tudi problem sodobnega šolanja, vse krajšo koncentracijo, slabše učne navade in vse manj vztrajnosti pri zahtevnejših miselnih nalogah.
Rezultati nacionalnega preverjanja znanja pri slovenščini potrjujejo trend, na katerega strokovnjaki opozarjajo že leta – bralna pismenost med učenci upada. Učiteljica slovenščine Tanja Drolec opozarja, da nekateri otroci tudi v šestem razredu še ne obvladajo osnovne tehnike branja, kar močno vpliva na nadaljnje učenje in razumevanje besedil.
V članku še izveste:
Zakaj učiteljica meni, da so prilagoditve za učence s posebnimi potrebami včasih uporabljene tudi na neustrezen način?
Kako na rezultate NPZ vplivajo družinsko okolje, socialni status in izobrazba staršev?
Zakaj šole težko spodbujajo branje, če zanj ne smejo nagrajevati ali ga povezovati z ocenami?
Kako umetna inteligenca vse pogosteje posega v domače branje in šolske obveznosti?
Zakaj po njenem mnenju za slabše rezultate niso krivi učenci, katerih materni jezik ni slovenščina?
Kako telefoni in sodoben način življenja izpodrivajo knjige ter spreminjajo odnos otrok do branja?
V članku še izveste:
Zakaj učiteljica meni, da so prilagoditve za učence s posebnimi potrebami včasih uporabljene tudi na neustrezen način?
Kako na rezultate NPZ vplivajo družinsko okolje, socialni status in izobrazba staršev?
Zakaj šole težko spodbujajo branje, če zanj ne smejo nagrajevati ali ga povezovati z ocenami?
Kako umetna inteligenca vse pogosteje posega v domače branje in šolske obveznosti?
Zakaj po njenem mnenju za slabše rezultate niso krivi učenci, katerih materni jezik ni slovenščina?
Kako telefoni in sodoben način življenja izpodrivajo knjige ter spreminjajo odnos otrok do branja?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
